Jež

Včasih se mi zdi, da marsičesa ne razumem. Ko že mislim da razumem, potem spet vedno znova ugotavljam da pravzaprav ne razumem, hm... Včeraj sem si končno pogledala Slepoto. Pa sem danes Malči razlagala kako dober film da je to. "Ne bom ga gledala, še knjigo sem komaj prebrala. Težki filmi mi niso všeč." pristavi. "Krut je, pokaže kako zelo umazani smo lahko ljudje v svojem bistvu (ali pa ne, če pomislimo na zdravnikovo ženo - ampak vprašanje je ali je ona ostala "čista" zgolj zato, ker ni oslepela?!). Sicer pa: nič novega, se obe strinjava - to da so/smo ljudje packi itak že vemo, zato res ne rabimo gledati dobrega filma.
Včeraj zjutraj je Malči prišla k meni na kavo. Dolgo časa se nisva videli, veliko sva se imeli za pomenit - same resne stvari: o odnosih, pa o travmah, ki jih ljudje vlačijo s sabo, o ljudeh, ki se trudijo svoje življenje prikazati drugačno kot je v resnici (kot da je to, kakšno življenje imate vi komu mar - najbrž imajo drugi še precej bednejša življenja kot je vaše), o okvirčkih, ki ljudi preveč uokvirijo, pa potem ne vidijo niti meter stran od svojega nosu, o ljudeh, ki živijo kot psi in podobne reči, kakršne se pač pogovarjava midve z Malči kadar pijeva kavo. "Ti, a veš kaj se je zgodilo v četrtek, nekaj groznega!" reče Malči po tistem, ko sva že zaključili debato o vsem zgoraj naštetem. "Kaj pa?" vprašam.
"D. je v koš nesel organske odpadke. Pa je prišel nazaj čisto frapiran, rekel je, da spodaj v kanti leži jež. Da je komaj živ, sploščen, da globoko diha in čisto prestrašen da je. No, nisva vedela kaj naj narediva, jasno mi je bilo, da jež, napol živ, tam ne more ostati. Si moreš misliti, da nekdo v koš za odpadke zažene živega ježa?! Kakšen človek neki mora to biti?!" se sprašuje Malči in nadaljuje: "Kaj sem hotela, preoblekla sem se, nataknila rokavice in zlezla v smetnjak - si moreš misliti, pri tridesetih stopinjah sem lezla v takole visok smetnjak (z roko nakaže višino cca. metra in pol). No, jež je ležal na dnu, čisto sploščen in napol živ. Sanjalo se mi ni kaj naj naredim?! Rekla sem si, da ga bom nesla k našim, ga bom pustila na obronku gozda, potem pa bo kar bo. Pa smo ga nesli tja. Nečak je prišel na idejo, da mu da za pojest mrtvega hrošča, ki ga je našel na vrtu. Si moreš misliti: medtem je prišel tako k sebi, da je pojedel hrošča, popil vodo, ki smo mu jo dali in se postavil na noge. Sploh ni bil več sploščen. Saj veš kako se jež ovije v kroglico ko ga primeš?! No, ko sem ga potegnila iz smetnjaka se ni prav nič zvil, sploščen je bil in na pol živ. Potem pa, ko je pojedel hrošča in popil vodo, ko se je postavil na noge, sem ga prijela in takoj se je zvil v kroglo! Si moreš misliti, da je potem nemudoma odhlačal v gozd!" Konec dober, vse dobro. Človek ne more verjeti, da obstajajo taki slaboumneži, ki zdrave žive živali mečejo v smetnjake?! Pa kaj hudiča mu je naredil ubogi ježek, da ga pri tridesetih stopinjah celzija zažene v smetnjak in tam pusti crkavati pri živem telesu?! Ne, nekaterih reči ne razumem. Če dobro premislim - veliko reči ne razumem...