Najlepša stanovanja

_

»Tamle gor je pa eno sila imenitno hohštaplersko stanovanje, enkrat je bilo objavljeno v eni reviji.«

»Kje?«

»Tamle gor, na terasi desno.«

»V kozolcu?!

»Ja.«

»Uh, kako grd je tale kozolec.«

»Grd že grd, ampak ko so ga zgradili, je bil pa ena izmed najboljših stavb na balkanu! Veš kakšna nobel delikatesa je bila v pritličju. V kozolcu so stanovale velike živine.«

»Že že, ampak zdaj je pa prav nemaren – z razpadajočo fasado in s tistimi ogabnimi pvc okni.«

Čez nekaj časa...

»Mislim, da sem malo depresivna.«

»Zakaj?«

»Ma ne vem... Poglej ljudi okoli sebe, odkar smo stopili iz lokala, so šli mimo nas trije, katerim se že na daleč vidi, da živijo na robu, samo malo okoli sebe poglej. Pa tale Kozolec - v središču mesta takale podrtija - kakšna nobel stanovanja neki. V navadnji luknji živimo, na Balkanu, tega nam ne more nihče oporekati!«

»Prosim ne govori tako, ker bo še mene zagrabila depresija! Pa saj take stavbe so po vseh mestih.«

»Seveda so, ampak to niso stavbe v katerih so najlepša stanovanja. Najlepša stanovanja so v drugačnih stavbah. Če bi videl fotografijo tele zgradbe objavljene v časopisu ali na televiziji, bi si prav gotovo mislil, da stoji nekje sredi Ukrajine in da v njej živijo reveži.«

» Ja, res je. Ah daj no... Imam idejo! Stopimo tjale, ti bom nekaj pokazal. Vse moraš odmisliti, čisto vse in pogledati v nebo. Garantiram ti, da se boš veliko bolje počutila! Ampak res čisto vse moraš odmisliti!«

»Se bom potrudila. Kam gremo?«

»Tjale, na tiste stopnice.«

»Poglej zdaj v nebo! Kot da si na Manhattanu!«

»O! Ampak res!«

»Se zdaj bolje počutiš?«

»Precej bolje, mislim da nisem več depresivna.«

»Pojdimo nazaj!.«

Pa smo šli. (Ta teden namreč gostujem v pisarnah pri naših.) Neverjetno, kako ti včasih lahko že en sam pogled iz prave perspektive popestri dan!