Poročilo

Je pa že čas, da po štirinajstih dneh končno objavim tole poročilce iz dežele Pšemekov in Jržijev. No, namen ekskurzije je bil spoznavanje čeških piv in njihove kulinarike in poročam, da nam je uspelo. Tri dni spoznavanja je bilo povsem dovolj - upam si trditi, da bi se, če bi na Češkem ostala kakšen dan dlje, spremenila v knedliček in bi se, namesto da bi se domov peljala s kombijem, lahko kar odkotalila. Čehi imajo dobro, vendar močno hrano - skoraj povsod boste zraven dobili knedličke v razno raznih variantah. Meni so bili najboljši tisti polnjeni s slanino, kakršne napravijo v Zeleni kočki (zelena mačka) v Brnu (spodnja slika) kjer smo se mastili prvi večer. V Zeleni kočki sem pila drugo najboljše pivo ever (Prvo mesto kajpak še vedno zaseda "Mkšuf"!) in sicer kvasno pivo. No, če se boste kdajkoli mudili v Brnu, vam priporočam, da se oglasite v Zeleni kočki in spijete nekaj vrčkov njihovega kvasnega piva!

Naslednji dan smo jo mahnili v Kutno Horo, oziroma v njeno predmestje Sedlec, kjer se nahaja zanimiva kostnica. Današnjo postavitev kosti je leta 1870 zasnoval rezbar František Rint - vse kosti je razkužil in pobelil in razpostavil v morbidne skulpture kot je naprimer grb družine Schwarzenberg, pa lestenec, katerega posebnost je, da vsebuje vse kosti katere sestavljajo človeško telo.

Precej bizarno je, da ko se sprehajaš po kostnici pravzaprav nimaš občutka, da je to kar te obdaja (kosti 40.000 ljudi) nekaj kar je nekoč živelo - mene so prevevali precej mešani občutki. No, vsekakor misel, da bi človek končal kot del te množice kosti, katere zvedavi turisti vsakodnevno lovijo v svoje objektive, ni preveč prijetna.

Na cervenem pokopališču med množico spomenikov izstopa tale - pod njim najverjetneje počiva kakšen navdušen voznik.

Po celotni Češki lahko vidite še kar precej takihle oldtimerjev. Škoda pač.

Dačický je restavracija kamor smo jo mahnili po ogledu kostnice. Vsekakor priporočam tudi to - zanimiv interier, zelo dobra hrana in pivo ter prijazno osebje. Aja, samo solate pa nikar ne naročite, razen če ste ljubitelj na kose za krmljenje prašičev narezanih kumar in paprike v kombinaciji z dvema rezinama paradižnika!

Njihova česnova juha je v bistvu goveja juha, z na koncu dodanim strtim česnom, "zakuha" pa je popražen črn kruh. Ker sem malo predolgo s fotkičem v roki skakljala naokrog, so se kruhove kocke malček preveč razbohotile...

Dama s kračo.

Prav nič damsko je zmlatila celo! Kračojedka pa taka!

Tole na slikci je nek sila dober in mehak zrezek z napikano slanino v rahlo sladkasti omaki, z dodatkom smetane in brusnic. Do knedlov pa nisem uspela priglodati, je bilo že vsega ostalega preveč...

Takole se pa konča kosilo. Viski na pivo in hrano, zraven pa čik! Nato pa s polnim želodcem na obhod po mestu!

Vračali smo se po obvozu, pa potem še po obvozu znotraj obvoza - skozi divjino, kjer nam jo je čez cesto za las ucvrl zajec, za zajcem nas je strašila jata srn (kasneje smo ugotovili, da gre pravzaprav za trop, ne pa za jato, ker v jatah se kajpak zbirajo ptice!), na koncu pa nam je pot prekrižal še pijanec, ki ni točno vedel kje je rob cestišča...

Pa še malo Brna...

Temle ljudem sem se zdela strašansko komična, ko sem na grajskem hribu čepe v objektiv lovila kostanjevo ježico. No, oni so se pa meni zdeli strašansko komični v svojih opravah, zato sem jih nalašč slikala. Smešnost zna biti precej relativna...

Takole so se eni založili s pivom. Sama sem bila pri pivih precej skromnejša...

Na tem mestu se organizatorju, ki pravi da to ni, zahvaljujem za profesionalno organizacijo tega prijetnega, vendar mestoma napornega (na tem mestu nebi o detajlih) oddiha! Baje da bomo naslednjič nazdravljali v Belgiji!