Kot sem že omenila v predprejšnjem postu, velikonočni fruštek ni več to kar je nekoč bil. Babica se je rahlo postarala, vedno manj volje ima za pedenanje svojih dveh vsega preobžrtih vnukov, danes nama je z bratom precej povedala, da pravzaprav ne ve kaj bova jedla, ker itak ničesar ne jeva (da, res je, ne jeva velikonočne šunke in ne, nisem vegetarjanka, zakaj vprašate?!). Ponudila nama je potico, katero smo ji prinesli, pa sva jo prijazno odklonila, saj jo lahko jeva doma. Vse kar mi je uspelo pohrustati, je bilo pol 200 gramskega Lindtovega zajca, zategadelj mi je bilo potem malček slabo. Se je pa fino že navsezgodaj nabasati s čokolado, ker posledično človek izgubi tek za cel dan. Morda bi bila to dobra shujševalna?!
Velika ugotovitev današnjega jutra je bilo dejstvo, da hrana nima več takega okusa kot bi ga morala imeti. Kupljena jajca (baje) nimajo okusa po jajcih, kupljeno meso tudi nima okusa po prekajenem mesu. Ob (kupljeni) potici, ki jo je babica dobila v dar od sosede, so naša mati pripomnili, da bi bilo vseeno, če bi namesto le-te na mizi imeli fotografijo le-te. Lepo za videt, a brez okusa. Ob njeni pripombi mi je na misel prišla podoba velikonočnega fruštka čez recimo 20 let: na mizi fotografije velikonočnih jedi, ob vsaki fotki pa skodelica s prgiščem kapsul z okusom jedi s fotografije. Da, zavedam se, moja domišljija od časa do časa zaide v precej bizarne loge...
Za popoldansko malico (kosilo smo danes izpustili) si bom privoščila jajčno solatko z drobnjakom, ki je prva reč, ki spomladi zraste na vrtu. Cel keč omenjene jedi je ravno v drobnjaku. A lots of njega + kis, olje in sol!
Velika ugotovitev današnjega jutra je bilo dejstvo, da hrana nima več takega okusa kot bi ga morala imeti. Kupljena jajca (baje) nimajo okusa po jajcih, kupljeno meso tudi nima okusa po prekajenem mesu. Ob (kupljeni) potici, ki jo je babica dobila v dar od sosede, so naša mati pripomnili, da bi bilo vseeno, če bi namesto le-te na mizi imeli fotografijo le-te. Lepo za videt, a brez okusa. Ob njeni pripombi mi je na misel prišla podoba velikonočnega fruštka čez recimo 20 let: na mizi fotografije velikonočnih jedi, ob vsaki fotki pa skodelica s prgiščem kapsul z okusom jedi s fotografije. Da, zavedam se, moja domišljija od časa do časa zaide v precej bizarne loge...
Za popoldansko malico (kosilo smo danes izpustili) si bom privoščila jajčno solatko z drobnjakom, ki je prva reč, ki spomladi zraste na vrtu. Cel keč omenjene jedi je ravno v drobnjaku. A lots of njega + kis, olje in sol!
9 komentarjev:
pa je šlo moje darilo :- )
Še je upanje, ker še ni šlo vse ! :)
E, sicer pa ne vem kako bomo spedenali tole z darili. Novoletno se je že pokvarilo, tole pa se bo (upajmo da ne) morda tudi. Najbrž nisem preveč dober darilodajalec, ti pa ne prevzemnik. :)
sad but true : -) evo, torek kosilo na tvojem koncu, ali žmavc popoldan.
Kosilo na mojem koncu mi načeloma odgovarja (če le ne bo prišlo kaj vmes)ali pa Žmavc popoldan tud. Usklajevanje sledi... :)
Na Koroškem pa smo imeli na mizi domača jajčka, domačo klobaso, domačo kračo in hren skopan iz sosednjega travnika. Velikonočnega zajtrka nikoli ne jemo, ker smo koroški požeruhi in si naredimo sobotno večerjo. Na vrh sem spila še šilce domačega žganja ...
O! Na Koroškem ste se pa fino imeli! Si se kaj odebelila?! :-)
Nisem ... sem bila sila zmerna ...
@ermin: sem ze mislil, da si soseda -onkine babice :P
Objavite komentar