ponedeljek, oktober 29, 2007

Oprala sem kavbojke

_
Nakup kavbojk je moja nočna mora. Najti kavbojke, ki mi bodo prav čez boke, da ob tem ne bodo preširoke v pasu, da mi bo kroj všeč, poleg kroja še barva, navsezadnje pa še cena. Ponavadi pred nakupovanjem potrebujem en dan psihičnih predpriprav, poleg tega si moram obvezno organizirati spremstvo (mojega osebnega stilista, kateremu edino zaupam), šele nato gremo v akcijo...
Prejšnji teden nisem imela namena kupovati kavbojk. Ogledovala sem si volneno oblekico, ki pa se nosi čez ozke kavbojke. Glede na probleme, ki jih imam ponavadi pri nakupu kavbojk, na ozke še v sanjah pomislila nisem, niti mi niso bile nikoli kaj preveč všeč. Pa me trgovka vpraša, če mi da lahko k oblekici za pomerit še kavbojke, ker se to pač nosi skupaj in precej sem za, čeprav kot sem že rekla, kavbojk nisem imela namena kupiti, poleg tega se je moj stilist nahajal kilometre stran, prisoten je bil samo pomožni stilist, ki je tudi ok, a mu vseeno ne zaupam 100%. Navleka kavbojk je uspela v prvem poskusu!! Pomožni stilist je vztrajal naj grem kar v njih iz trgovine, svoje stare kavbojke pa pustim kar tam, ker itak niso za nikamor več. Kljub temu, da se z njim strinjam, se vseeno nabašem v tiste ta stare, ta nove pa napadem naslednji dan in odtlej se od njih ločim samo še ponoči. Razmišljam celo, da bi šla iskat še ene identične.
Ko se mi kakšen oblačilni kos takole hipno priraste na rit, ga pred uporabo seveda niti operem ne. Nočem pomisliti na to, kje vse se je valjalo blago in kaj vse je že skozi njega šlo... Me ne zanima. Ni jako higiensko, vem.
Včeraj pa sem na supergah (tam kjer rob hlač nalega na čevelj) opazila temno modro črto! In ta črta ne gre stran! Razlog za alarm! Zato sklenem, da je treba hlače nemudoma oprati - en dan bom že zdržala brez, tudi krilo in škornji so kar ok, dasiravno bom morala zjutraj vstati pet minut prej, da bom nase v miru navlekla najlonke (in to tako, da ne bodo okoli vsake noge po dvakrat navite, kar pa je za zjutraj že pravi podvig). Premišljujem ali naj hlače fliknem v stroj ali naj jih operem na roke (da mi ne razbarvajo perila, samo enega kosa pa pač nebi prala). Preden jih potopim v vodo, vržem uč na všivni listek, ker sem v dilemi ali naj jih perem v vroči ali v hladni vodi. Na všivnem listku je narisano vedro, v vedru pa ročica!! Kaaaj?! Ste že kdaj slišali, da naj bi človek kavbojke pral na roke?! Da smo si na jasnem: vedno več oblačil ima na všivnem listku označeno, da jih je potrebno prati bodisi na roko bodisi jih odnesti v čistilnico. Ponavadi oblačilni kos pred nakupom prečekiram in takih, ki zahtevajo kemično čiščenje nikoli ne kupim. Sem pa že kupila spodnje perilo, na katerega všivnem listku je bila narisana ročica v lavorju, pa sem tako perilo vedno brez škode zbasala v stroj.
S temile barvo puščajočimi hlačami si pač nisem upala tvegati, zato sem jih oprala tako, kot so to počeli v starih časih: z žajfo, v topli vodi. Skoraj si upam trditi, da bi vodo, ki se je netekla iz oblačilnega kosa lahko shranila in poslala v Aero, da bi z njo napolnili bombice za nalivnik - tole kar vidite na sliki, je voda po drugem izpiranju! Oprala v petih vodah, nazadnje pa izprala v kisu, ki baje fiksira barvo. Obesila na štrik, zdaj čakam, da juri vidim ali so to še moje najljubše kavbojke ali pa morda le druge najljubše (lisaste?!) kavbojke.
Pri vsej stvari me zanima tole: Recimo da so na trgu vedno boljši in kvalitetnejši materiali. Predpostavimo, da ne kupujem ravno šmafuja, se pravi da so moja oblačila srednjega cenovnega razreda. Vendar čedalje bolj opažam, da se veliko stvari potrga. Včasih se zadeve potrgajo po šivih, zgodilo se je tudi že, da se je kar na lepem pokazala luknja v blagu, da ne govorim o tem, kako slabo so prišiti gumbi. Poleg vsega naj človek še na roke pere. Kot da nimam ničesar pametnejšega za početi... Vi perete na roke?! Jaz bom najbrž naslednjič spet, glede na to, da je na koncu od njih še vedno kapljala modra voda...

28 komentarjev:

adj. pravi ...

Veš, temu se reče konkurenca, pritisk trga, zniževanje stroškov in globalizacija. Poleg tega pametni ugotavljajo, da so tudi predmeti s kratko življenjsko dobo še vedno preveč trajni. Ker kam pa pridemo, če se ene kavbojke nosijo leta in leta? Pri ročnem pranju se menda porabi raje več kot manj detergenta, kar je dobro za gospodarstvo. Zato nič jamrat! Veselo skupaj prispevajmo k hitrejšemu napredku!

Vanja pravi ...

No, kljub vsemu upam da niso za enkratno uporabo. Bomo videli...

Vale pravi ...

Meni se dozdeva, da so tele "na roko" zadeve, ki jih priporočajo gromozanske nalepke všite v cunje en larifari, da se trgovci zavarujejo pred morebitnim razbarvanjem, barvanjem, trganjem šivov in podobno. Če imaš količkaj normalen pralni stroj, se izogneš pranja na roke s pranjem na programu "občutljivo perilo", ki ga lepo počasi gunca v bobnu sem in tja in to precej bolj občutljivo, kot ti gneteš na roke, pač potem ne daš centrifugirat, ampak ožameš na roke, ker ipak centrifuga najboj zjebe vse skupaj. Tako da NE, na roke ne perem. Če pa je kos tak, da barva, ga pač perem samega.
Kar se pa vdržnosti zadev tiče pa ja. Zadnje čase imam to nesrečo, da se mi dosti stvari po šivih razpara (pa ne zadeve, ki bi bile cenene) in potem šivam nazaj. Po moje tudi malo boljše firme šparajo pri cvirnu in blagu :-(

Vale pravi ...

Aja, še to. Prej boš jih oprala v pralnem stroju, prej bodo nehale farbat ... res, res ...

Anonimni pravi ...

Vale ima prav; kdor prej opere, prej ... no, ne vem, kaj; sigurno mu pa ni treba metat stran vseh drugih svetlejših kosov, ki jih hkrati obleče z novimi temnimi (neopranimi) kavbojkami - govorim iz izkušenj.
Si pa vseeno srečkica, kaj je malo farbe proti kroju kavbojk, ki ti paše?

lili pravi ...

jaz se tudi ne oziram več na te našitke, perem tudi na 60 stopinj, čeprav piše na roke. kje se mi pa da??!! nič hudega se ne zgodi.
se pa strinjam, da nič nima več dolgega roka uporabe, ne oblačila, ne čevlji.

nta pravi ...

ko sem en črn modrc oprala na roke, mi je potem na vseh majicah puščal barvo, po pranju v stroju je pa ok. Tudi jaz torej priporočam, da pereš v stroju, po možnosti s črnimi stvarmi, da ne bo česa po nedolžnem razbarvalo :-)

Kje si pa kupila ta šmorn, če ni skrivnost?

Nina pravi ...

Jaz pri takih zadevah dam zraven še kakšno obledelo črno majico (temno modra barva dela čudeže, res!), vklopim program zapranje volne in počakam, da je oprano. In svoji ljubi materi ne pustim zraven ;)

Vanja pravi ...

Vale, včasih je pri kakšnih boljših firmah poleg tega, da skoparijo s sukancem tudi zelo grdo zaključeno. Vendar se načeloma ne usajam še nad tem, ker ob tem vedno pomislim na ljudi, ki sklonjeni nad šivalnim strojem štepajo 100 na uro, da dosežejo tisto normo...
Nina, tole je super napotek, hvala!
Nta, Stefanel is the keyword. ;-)

Anonimni pravi ...

Italijanska jajca, made in China, po možnosti jih šivajo še mladoletni otroci.

Nikoli ne perem na roke. Niti najbolj fino perilo ne. Tudi najfinejše čipkaste nedrčke s kostjo prav bogokletno zmečem v stroj.

Ja saj zato pa imamo programe za 'kao ročno pranje', pa hitri 30 minutni program za pranje manjših količin, pa 'eko program' pa nevemkajševse. Itak pri nas pod 6kg na eno pranje ne pridemo čez, tako da cunje samo še po barvah posortiram in peri Miško!

Vanja pravi ...

Karmen ne stinjam se povsem. Vsaj kar se tiče dizajna niso jajca - kar se pa kvalitete tiče, je pa vse eno in isto sranje. Pa vse je Made in China, tud Maci. Nimaš kej, tko je. Nekaj časa sem imela slabo vest, češ da nosim stvari , katere šivajo mladoletni otroci (predvsem pri Adidasu in Nikeu vem da je tako), zdaj pa me to ne obremenjuje več - to ni moj problem. Naj se s tem ukvarjajo tisti, ki so za to pristojni.

nta pravi ...

pri nas je vedno največji problem, kako prati SVETE tekaške superge. Miha jih je do zdaj krtačkal na roke, prejšnji teden pa mi je KONČNO uspelo, da sva jih vrgla v stroj s programom za ročno pranje. Nič hudega se jim ni zgodilo. Mogoče je zdaj malo popustil, ko imava Lano pa superge niso več NO.1 na njegovi lestvici ljubezni :-)

Anonimni pravi ...

Si jih kupila v Bershki? Ker imam iste probleme (širše boke, ozek pas), pa so mi bile tam prve, ki sem jih probala kot ulite! Ne, še boljše so :D

Končno sem dobila omiljeni temno moder jeans, ki pa mi je na bež plašču puščal barvo ;) Na srečo samo znotraj, pa vseeno. Kavbojke so se 3x prale z drugimi že malce obledelimi barvami in zdaj mislim da jim bo počasi zmanjkalo barve :)

Ja, pa na čevljih tud pušča barvo... Pa modre roke imam, če si jih grejem med prekrižanimi nogami :D

Vanja pravi ...

Anonimni, Stefanelove so. Ob tvojem komentarju sem se spomnila bratove prijateljice, ki se je zelo slabo počutila, pa modrikaste noge je imela. No in je šla k zdravniku, odkoder so jo poslali na pregled na onko. Tam jo pa zdravnik nekaj časa gleda, nato pa vpraša, če je morda pred kratkim kupila nove kavbojke. :-)

Axa pravi ...

Kameleonka,

zdaj si pa našla mojo šibko točko, kjer se vedno razbesnim. Prav ti je, kaj pa drezaš v osir. ;-)


>Recimo da so na trgu vedno boljši in kvalitetnejši materiali.

Halooooo?
Nekaj klasičnih povprečnih zgledov:

1. Skiny
Prvo Skiny perilo, ki sem si ga kupila, nosim še danes, preživelo je od 10 do 15 let besnega centrifugiranja. Preprosto se ne morem ločiti od njega, čeprav je bolj sivo kot črno - medtem ko novejše generacije perila taiste znamke mečem v smeti kot za stavo. Novejše hlačke "lezejo v rit" - stare ne. Našivek z napisom Skiny se napol in zelo grdo odtrga po prvem pranju brez divjega centrifugiranja - stari všivki so kot novi. Novi modrčki iste kolekcije imajo slabši kroj, čeprav naj bi bil enak. Material je bolj cunjast, prav nič boljši od vse druge zanikrne robe - včasih pa ni bil. Itd. Itn.

2. Levi's
Ne boš verjela: doma občasno nosim še prav spodobne leviske Varteks porekla, ki sem si jih slovesno kupila pred začetkom obiskovanja faksa. Od tedaj je minilo ohoho let. Cunjaste cote, ki jih prodajajo zdaj, ne bi kupovala, če moja zanikrna mala rit ne bi bila kot ustvarjena za klasične leviske - žal pa klasičnih modelov a la 501 tako ali tako pri nas skoraj ni mogoče dobiti - se pa dobijo zelenkasto izprane cunjice, ki so videti takšne, da bi človeka, ki jih ima na sebi, najraje poslala v pralni stroj.

3. Volneni puliji vseh vrst
Povprečen puli dandanes nosiš - če si previden - natanko pol sezone. Seveda če ti sploh uspe najti normalen enobarven puli, ki vsebuje ZGOLJ IN SAMO volno. Prodajalke mi vedno znova vsiljujejo pulovrčke z dodatki "hiper-ekstra.elasto-šmorna", za katerega trdijo, da se pa v takšnem puliju že ne bom znojila, da moja koža že ne bo polna srbečih rdečih lis ... Figo!
In če si tak navaden črn puli dobre kakovosti včasih dobil za kakih 40 ojrotov (včasih celo manj), moraš dandanes zanj odšteti celo premoženje - potem ko ga seveda najdeš. Seveda če se ne zadovoljiš z Benettonovimi zmazki od pulijev: dve pranji (na roke) in puli dobi prve mucke. Z njihovim odstranjevanjem se pa ne mislim dajati.
Benettonovi puliji trajajo približno toliko časa kot tisti iz kakšnega Neckermanna ali Quelle, nemalokrat še manj.
K sreči takšne sesute bedne pulije lahko porabim kot prijetno podlago za mačkino ležišče. Jih ima zelo rada - ampak samo, če so zares volneni. "Kakovstnih novih materialov" ne je*e.

Axa pravi ...

Še dopis: če ti uspe dobiti klasično coto dobre kakovosti, ki ti povrhu paše (kavbojke kot nalašč zate, dober puli nemodne barve, športno perilo) - brez razmisleka kupi več kosov.

Se mi je že zgodilo, da mi je bilo žal, ker sem si kako tovrstno reč kupila "samo" v dveh izvodih.

Seveda to ne velja za modne cunjice.

Vanja pravi ...

Axa prav imaš. Z veseljem bi odštela nekaj več denarja za klasičen črn pulover, ki se po nekaj nošenjih nebi zmuckal in poleg tega nebi služil kot "pivnik" za prah.

Axa pravi ...

Ta hipna minljivost sodobnih cunj (vsaj zame) ne bi bila tako tragična, če ne bi naravnost sovražila nakupovanja, zlasti oblačil, ki jih je treba pomerjati. Agrrrrhhhhh!

Vale pravi ...

Klasičen črn puli, ki se po eni sezoni nenehnega nošenja in pranja ne znuca, niti ne obledi, kupite v New Yorkerju. Res, res. Zdaj je ravnokar zapakiran v kufru, ker grem na pot, bom drugič prepisala iz etikete sestav. V womari imam tri take in so fino fini, pa še muckajo se ne.

Vanja pravi ...

No, kdo bi si mislil! :-)

Anonimni pravi ...

Imam en tak neuničljiv črn puli iz zelo prijetne viskoze, Marks&Spencer. Mislim da ni bil več kot 25 ojrov.

Axa pravi ...

Moj najbolj "večen" črn puli je bil iz Almire, tedaj drag kot žafran, ki sem ga dobila za roj. dan od staršev. Debelejši, brez vzorcev, kot iz enega volnenega štofa ... bolj debel, a ne iz "luknjastega" pletiva, tak, čudovito kompakten. Njegova črnina je bila vsa leta kot pogled v brezdanje brezno ... Ahhhhhhhhhh, za kaj takšnega bi dandanes ubijala!

Zdaj kraljuje pod ritjo Figa, mačka mojih staršev. Ja, ime je dobil po nogometašu, ker je kot sestradano mače prav na dan njegove zadnje tekme vkorakal v lokalni kafić, kjer gledamo fuzbal.

Bolje, da neham, me že zanaša ...

Axa pravi ...

@Vale: hvala za info. Hecno, tudi jaz sem v New Yorkerju kupila že dve sijajni cunjici - povrhu obe brez vsakega logotipa na zunanji strani!!! Eno navadno jopo s kapuco in eno bombažno majico z dolgimi rokavi, neopisljivo lepe in nenavadne modre barve. Obe stvarci pridno nosim že leto dni, ves čas se veselo centrifugirata in še vedno sta lepi kot prvi dan. Cena: sitnica.

Vanja pravi ...

O kako ste se razpisale!! :)
Karmen, iz Marks and Spencer-ja imam tri leta star plašč, ki pa je tako zmuckan, da je dober samo še za žurat, kar pa je po svoje tudi ok - imeti en plašč, na katerega ni treba paziti in ga dajat v garderobo, pa da te lahko tudi kdo po nesreči s pivom polije... No, to pravim zdaj, ko imam v omari novega! :)
Pred tem New yorkerjem imamo kar malo predsodka, ne?! Verjamem, da zna bit kakšna cunja od tam čisto ok, samo meni se ponavadi ne da tratit časa in energije za brskanje v tisti trgovini polni evforičnih najstnic - kaj češ, je treba priznat da se staram... Moja prijateljica in njen fant tam že leta in leta kupujeta kavbojke - jih ne moreta prehvalit.
Jaz sem, ko nakupujem, pravi snob - všeč so mi trgovine, kjer je blago lepo razstavljeno, pa da so trgovke prijazne in ustrežljive. Kakor mi je po svoje všeč, da te v teh H&M-jih in Zarah pustijo pri miru, me pa včasih to tudi moti - ko hočeš kaj povprašat moraš prehoditi pol trgovine da najdeš "pristojno osebo".

Axa pravi ...

Sama ne prenašam "pristojnih oseb" - tako nerada nakupujem, da sem včasih celo nevljudna, pa če mi kdo samo prijazno reče dober dan. Ni lepo, vem ...

No, večino cunjic (razen kavbojk in čevljev) mi prinese dragi - ki v kakih 95 odstotkih v celoti zadene tako mere kot všečnost.
Moj okus je ultra preprost, barvna lestvica ultra skromna (pretežno siva, črna in rdeča/modro-zelena, da ni muk s kombiniranjem), tako da to niti ni težko.

Vanja pravi ...

Axa, jaz pa ne maram da mi "pristojna oseba" začne razlagat ali da: "je nekaj lepo" ali pa "moderno". O tem kaj je lepo imam svoje mnenje, kar je moderno mi je pa redkokdaj všeč. Tako je to.

Axa pravi ...

To je še hujše, ja.

Tozadevno mi je kul kupovati v centrih tipa Emporium: imaš (vsaj zame zelo zaželeno) anonimnost tipa Zara in obenem spodobno robo. Osebje je pa tudi kar kul - tam doslej še nihče ni silil vame, je pa na voljo, če ga potrebuješ.
Pa dovolj blaga je na enem mestu. Za take, ki ne maramo šopingov, je letanje od enega butička s 15 cunjami do drugega z 10 cunjami nočna mora.

Axa pravi ...

Draga Kameleonka,

za konec te razprave pa še tole: da se ne bom zdela zoprna stara babnica (pzp. bi me današnja mladež zagotovo uvrstila v to kategorijo ;.)), ki ji ne ugaja prav nič, kar je nastalo po 80. letih minulega stoletja, moram omeniti častno izjemo, ki pa JE boljša kot nekoč:

SUPERGE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

V nežnih najstniških letih so me trenerji gonili, kot da bo iz mene nastal Marko Milič (mimogrede, ko sem bila punčka, sem ga kot dojenčka v otroškem vozičku prevažala okrog bloka; živeli so v sosednjem). Moji gležnji so se zvijali in izpahovali kot za stavo, nežni rastoči sklepi in kosti so boleli, da je bil hudič - in niti enkrat ti niso dovolili, da bi se kakšna stvar zacelila do konca. "V soboto pridi na tekmo, kot veš in znaš," se je glasil značilen stavek. Miospray in elastični povoji so bili redna vsebina povprečne košarkarske torbe.

Zaradi nečloveškega gonjenja otrok v obdobjih, ko najbolj rastejo (in mali košarkarji itak poganjajo kot konoplja, pa še bolj slabotni so ponavadi), je bil pzp. glavni dejavnik, ali bo iz tebe košarkar(ica) ali ne - moč tvojih sklepov. Moji niso zdržali. Po več kot 40 zvinih/izpahih na vsakem sem se "upokojila". Danes sklep samo pogledam, in že je zvit, grdo, da ne moreš verjeti.

Nato sem se po dolgi, popolni pavzi brez vsakega športa pri tridesetih odločila, da začnem z lahkotnim tekom. Omislila sem si najbolj povprečne ženske večnamenske najkice, saj nisem vedela, kako dolgo bo ta odločitev držala (po 13 letih še vedno).

Ko sem v štacuni obula te moje prve "tehnološke" superge, nisem mogla verjeti. O, blaženost! O, mehkoba! O, STABILNOST!!!

Ja, "sodobne" superge so definitivno ena od največjih pridobitev na področju cunj & obutve v zadnjih desetletjih ...