"Po svetu" se potikam s torbo polno osnovnih življenjskih potrebščin (majce, gate, štumfi, muska moja, knjiga, minimal od kozmetke in malček dekoracij, ki jih izmenično navešam nase). Še vedno delamo pri S. Zavoljo nightshifta zjutraj zelo pozno vstanem, potem nahitro smuknem ob reko posedet in spit kakšno kavico z S, D, K, ali komerkoli že, nato ponavadi s kolesom na trg, sledi kuhanje kosilca, potem spet delat. Okoli dveh, treh zjutraj se nam vsem trem začne mičkeno fecljat - včasih že okrog polnoči, takrat S in M ponavadi gledata forenzike (meni zaenkrat še ne gre tako slabo) - včasih odrecitiramo kakšno čudno molitvico, se sprašujemo o pomenu naprimer besede hozana, na kekse mažemo nutello, oponašamo napol namišljene osebe ali pa (v skrajnem primeru!!) skozi okno opazujemo sosedinega prijatelja, ki napol gol beli in obenem s kladivom tolče po steni (opolnoči!!) ali pa njenega tipa, ki skozi okno meče smeti (!!) in obenem nagravžno riga. Včasih se tipu in bejbi zgodi tepež, med katerim on skozi okno meče njene stvari, ona pa tuli kot žival. Takrat S pokliče policijo. Naslednje jutro bejba pod oknom pobere svoje stvari. Zvečer ju spet vidiš, ko si direkt pred oknom brišeta svoje genitalije - ti dve sceni se izmenično ponavljata- v glavnem se jima bolj ali manj vse dogaja ob oknu. Posledično včasih med odmorom tudi nam. S včasih poskuša pritegniti njuno pozornost ter z roko malo potoklja po žlebu - potem se hihitamo kot Bratec in Kljukec s strehe... V drugem stanovanju gojijo dva najstniška stvora, ki cele noči prilepljena na ekran bulita porniče. Hrbtenice imata že čisto deformirane. To je, bi rekla, slabost starih meščanskih stanovanj, ki so obrnjena na notranjo stran atrija - vsak vse vidi in vse ve. No ja, S ima na srečo - z razliko od ostalih - zavese.
Včasih mi uspe prebegnit ven, na kakšno večerno seanso, v soboto naprimer v Tivoli na Umeka - bilo dokaj zveličavno, če odštejem dejstvo da je bilo preveč ljudi. No, pa spet ne toliko preveč, da nebi z D-jem po naključju trčila drug v drugega. :-) Včasih se zgodi (celo ob kanti za smeti)... "You were meant to be..." je rekla K.
Na vsake toliko časa se pridem v svoj domicil malo poservisirat. Takole potem cel dan zabijem za to, da se bojujem z med tednom naraščenimi dlakami, s škarjami krotim podivjane lase, ki mi silijo na oči, klikam po Kliku, mulim na muli, blogam po bloggerju ter trikrat na dan jem paradižnikovo solato z okusom po paradižniku. Lepo je biti doma - zaradi paradižnika namreč!!
Poslušam: Wolfsheim - A million lovesongs. Njam!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar