Naključja so

-

Saj vem, meni se to vseskozi dogaja, ampak vsakič posebej se mi zdi čisto enako čudno in zabavno kot bi bilo prvič.
V petek zvečer v mestu iščem spodobne bele skodelice za espresso in jih nato, ko že opustim misel nanje, naslednje jutro najdem na garažni razprodaji: bele, komplet štirih iz kakovostnega porcelana (sicer od drugega proizvajalca, a neprimerno bolj elegantne), vse skupaj v kompletu za polovično ceno tiste ene, ki sem jo ogledovala prejšnji večer. Za ceno štirih skodelic kav smo tako kupili komplet skodelic.

Ali pa, ko isti dan na sejmu Sila paseš firbec na stojnici pri Fincih in iščeš steklovino, ki so jo lani imeli, letos pa jo iščeš zaman, nato pa slabo uro kasneje, prav tako na garažni razprodaji nabašeš na "usnjene eskimkine hlače", kot je Aalto poimenoval svojo stekleno mojstrovino. Za hecno ceno so šle zaprašene usnjene hlače nemudoma z menoj. Prav posebno veselje imam stikati po stojnicah s staro šaro, saj se na njih praviloma ponuja nešteto priložnosti za fine najdbe.

Odkar imamo doma precej staromoden ročni kavni mlinček, se okoli kave malo bolj zmišljujemo in smo zato posledično tudi bolj izbirčni kadar naročamo kavo v lokalu. Tako sva se včeraj namenila v tisti kafič, kjer prodajajo zelo dobro kavo in kjer nadvse rada srkam kofe tam pri oknu  in opazujem ljudi, ki hodijo mimo, medtem ko mlinčki brnijo in se po majhnem prostoru razširjajo omamni kofeinski hlapi. Na poti nazaj mi je uspelo posneti neskončno število teh skoraj črno-belih fotografij ptic v letu. Siva Ljubljana.

Zvečer sem prejela mail prijatelja, ki že eno leto živi v Londonu. Pravkar so mu za eno leto podaljšali pogodbo za delo, medtem ko on komaj čaka, da do konca izkoristi sivi London in se vrne nazaj v sivo Ljubljano. Pravi, da pogreša svoje ljudi, pa drevesa v Tivoliju. "Ja Ljubljana ima vsaj sto prednosti pred katerim koli drugim mestom! Mogoce je pa res najlepse mesto na svetu?" pravi. "Mogoče se je treba samo za nekaj časa odseliti, da prideš do tega." napišem.

Lepo je to malo mesto, v katerem vsak teden odkrijem kakšen nov kotiček, pa naj bodo to stezice na Golovcu, zgornje nadstropje nove sladolednice, kjer lahko v prijetnem ambientu v miru spijem kavo, ali pa nek čisto drug prostor, ki sem ga našla prejšnji teden in ga imam samo zase.