Sladkorna sipa

-

Ne vem kdaj sem nazadnje kupila zavitek belega sladkorja. Sladkor pri nas uporabljamo le pri peki, pa še to rjavega in ponavadi v manjših količinah kot je navedeno v receptih. Tudi ko pridejo obiski in jim ponudimo kavo ali čaj, na sladkor ponavadi pozabim. V tem smislu res nisem preveč dobra gostiteljica.

Tole zgoraj je bil del današnjega zajtrka. Borovnice so ena redkih reči, ki se je ne lotim, ne da bi jih prej posula z belim sladkorjem. Se že najde kje kakšen zavitek belega kristalnega cukra, tistega, ki ga v lokalih postrežejo h kavi in ga včasih zbašem v torbico. 

Moja nona, ki jih ima že krepko čez 90, trdi, da se ima za to, da je med vojno preživela tifus, zahvaliti predvsem sladkorju. Glede na njeno bujno domišljijo in moje slabe izkušnje z verodostojnostjo nekaterih od njenih trditev sicer ne trdim, da je tole, kar bom napisala res, zato me prosim jemljite malo z rezervo, ampak kljub vsemu ... Nona trdi, da so jo že odpisali in prekrili z rjuho čez obraz, potem pa so le ugotovili, da "truplo" še malo miga. Ne spomnim se več s čim je pripovedovala, da so jo hranili, so pa menda rekli njenemu sorodniku, ki jo je obiskoval, naj ji, če le lahko, prinese kaj sladkega. Pa ji je nosil domače piškote, ki jih je spekla njegova žena. Pravi, da je takoj po tem, ko se je vidno popravila, sklenila, da bo, takoj ko bo mogoče, kupila žakelj sladkorja. In ga menda tudi je. Pri njej seveda ne gre brez cukra v čaju, čaj je tako presladkan, da  žlica skoraj stoji v njem. Če je v njeni zgodbi kanček resnice, potem se imam posledično tudi jaz za dejstvo, da obstajam, med drugim zahvaliti tudi cukru?

Zadnje čase sadje večinoma jem večinoma samostojno, me pa na momente zamika, da bi ga predelala v kakšno sladico. Borovnice gredo sicer odlično v vse sorte jedi - od palačink, pit, tort, sladoleda, do preliva za panna cotto. Danes jih bom spasirala in prelila čez jogurtovo strjenko z agar agar. Kako jih pa vi konzumirate?