petek, junij 22, 2012

It's a man's man's world

-

Ura je šest zjutraj in čakam nevihto. Vstala sem ob pol šestih, spila čaj in zložila perilo. Že spet nisem vedela, v katerem delu omare imamo moške spodnje gate. Ker tako redko pridem na vrsto za zlaganje perila, vmes vsakič znova pozabim, v katerem delu omare ima moj moški spravljeno spodnje perilo. On seveda ve, kje ima mesto moje. Pri nas se gospodinjska dela ne delijo na moška in ženska, vsak si izbere in opravi delo, ki mu tisti trenutek bolj leži. Vesela sem, da mi ni treba likati. Likam poredko, saj 90% moje garderobe ni potrebno likati. Ampak danes bom. Ker na likanje čaka top iz COS-a, ki je prispel včeraj. Je lep, ne?
Skratka, čakam nevihto, ki je še vedno ni. Vremensko naporen teden je v meni naselil apatičnost in malodušje, ki sta jo, na  večer dne, ko sem posnela zgornjo fotografijo, pregnala divje rdeča šminka in dve kepici sladoleda iz 100% marelice. Kdo bi si bil mislil, da imamo v Župi tak dober sladoled! Ko se bom odselila, bom pogrešala marelični sladoled. In ptiče v parku. Ker ptičev imamo pa res za cel pevski zbor. V življenju še nisem slišala toliko ptičev na kupu. Nasploh je tu precej bolj mirno, kot bi si bil marsikdo predstavljal. Na smeh mi gre vsakič znova, ko slišim ljudi idealizirati življenje v hišici z vrtom. Kadar grem domov k staršem (domov je namreč več), koristit vrt, teraso in vse te reči, ki pritičejo hiši, se vsakič znova ne morem načudit vsem motečim zvokom iz okolja, ki kvarijo užitke veleopevanega življenja v hiši z vrtom na deželi. Tu kosilnica, tam tudi, eden z brnečim strojem lišpa balkonsko ograjo, sosed, ki se mu bo "štrajfiks" vsak čas prirasel na roko, pa spet drajsa svoje dvorišče. Ko bo že desetič ta teden podrajsal vseh 400 tlakovcev in očistil fuge med njimi, se bo s sesalcem spravil posesat prostor med grmički. Da, prav ste slišali, nekateri sesajo tudi okoli hiše! Povsod, le tam kjer bi bilo treba - po svojih glavah - ne. Da vreščeče sosede s petimi vnuki (ki je v vreščanju vsi skupaj ne prekašajo) ne omenjam. Idila pa taka!
Medtem, ko vam razlagam razne nepomembnosti, za katere verjamem, da vas prav nič ne zanimajo, ampak prav vam je, kaj pa sploh berete, je začelo besno deževati in pihati. Kar naj. Sicer bo zavoljo tega dejstva jutranja rekreacija odpadla, ampak nič hudega.
Boste gledali letošnjo proslavo ob dnevu državnosti? Jaz ne. Iz več razlogov. Prvi je ta, da se mi žal vedno bolj dozdeva, da ta trenutek pravzaprav nimamo česa proslavljati. Naj proslavljamo dejstvo, da po 21. letih naša država hrza kot konj v zadnjih vzdihljajih? Naj proslavljamo splošno nezadovoljstvo? Dejstvo, da državo vodijo ljudje, ki delujejo po principu tanka?! Seveda si ne bom mogla kaj, da v naslednjih dneh ne bi z enim očesom ošvrknila člankov na to temo. Prav močno me zanima, kdo so tisti "umetniki", ki se bodo poklonili našemu Gospodu. Ampak proslave pa ne bom gledala. V torbo bom zložila nekaj malega oblačil,  kup knjig, ki so včeraj prispele po pošti, napakirala mačko in se umaknila daleč stran. Tja, kjer je televizija pokvarjena, tja, kjer ni ne internetnega in ne telefonskega signala. Vi pa imejte svoj dan državnosti, če vas to res tako močno veseli. Nasvidenje!

9 komentarjev:

kapa pravi ...

"Na smeh mi gre vsakič znova, ko slišim ljudi idealizirati življenje v hišici z vrtom."

Kot bi brala moje misli. Ne razumem čarov vzdrževanja hiš in okoli hiš. "Še dobro da smo fraj, lahko peremo avte in dirjamo s kosilnico!"

ana pravi ...

Prejšnji vikend sem videla, da si znajo ljudje tudi pred blokom pričarati hišo z vrtom, z nekaj kosi kamp opreme in gradelo. Preprosto in simpatično.
Lep top si zbrala.

GoLa pravi ...

Naj vsakdo živi tam, kjer mu ustreza, saj vse preveč ljudi nima izbire. Če ti je mestno življenje bolj všeč od življenja na deželi, potem dobro zate, komur ustreza glancanje okolice hiše in domnevna zaplankanost v glavi pa naj tudi srečno živi v svoji preproščini. Ni vse tako črno-belo, kot veje iz tvojega zapisa. Kot otrok betona in stanovanja, ki se je odselil na deželo, poznam obe plati in moja izselitev v drugačen način življenja kaže precej drugačno podobo od te, ki jo opisuješ. Takšno namreč, kjer gre za uživanje in ne za suženjstvo v zavist sosedom. Live and let live. Kar velja tudi glede zapisa o proslavi, ki kaže na precej bolj onesnažena podstrešja, kot so tista, kjer s povečevalnim steklom čistijo grmovja...

Anonimni pravi ...

Vsako tele ima svoje veselje, vsak osel ima svoj posel, vsak vol ima svoj prav.
Se pa popolnoma strinjam z GoLa. Nekomu je to všeč. Si pa ne predstavljam, da bi moja 60 let stara soseda oblekla tak top. ;-) Ima pa res čudovito BIO zelenjavo, ki raste na vrtu in kravje mleko, ki priteče izpod riti krave Liske in iz katerega se da narediti tako dobro kislo mleko.
Dežela je zakon!
Proslavo - "ablast" je zakon. Vse bolj ugotavlja, da smo ene neumne budale, ki ne znamo drugega kot to, da sledimo pastirju. J.J. je res car. Če bi znal jaz tako manipulirati z ljudmi, bi mi vi danes pred hišo s škarjicami za nohte travco strigel. ;-)

Vanja pravi ...

Kapa, sem gor zrasla v hiši, pa opisanega ne razumem najbolje. Trava sama pove, da ljubi košenje največ enkrat na teden, od nenehnega drajsanja pa žalostno porumeni. Ampak iznašli smo nov način: vsak večer jo izdatno zalijemo, da jo bomo čez dva dni spet podrajsali. :)
Ana, srečni so tisti, ki živijo v dovolj starih blokih, ki so še bili zasnovani tako, da imajo svojo zaplat zelenja. Fino.
GoLa, ravno zato sem to napisala, saj v splošnem vlada povsem črno-belo prepričanje glede življenj v hišah ali pa blokih. Moja izkušnja je pač taka, ne le tu, kjer trenutno živim, tudi prej v Trnovem, v Bežigrajskem dvoru ali pa v strogem centru mesta. Seveda ni vse črno-belo, v večini primerov je odvisno predvsem od sreče - od tega, koga fašeš na levi, desni ali pa nad glavo. Ti imaš pač srečo pri izbiri in iz srca ti želim, da bo za vesno ostalo tako. Meni ta trenutek bolj ustreza mesto in z njim povezan življenjski stil, ne trdim pa, da bo za vedno ostalo tako.

Anonimni pravi ...

Še o gatah;)
http://www.youtube.com/watch?v=YvLOE0jNLuI

studio13 pravi ...

Evo, bom pa še jaz nekaj povedala v zvezi z življenjem v hiši ali v bloku. Tretje leto smo v hiši in ugotavljam, da vse ni čisto tako kot sem si predstavljala. Tudi mene moti brnenje kosilnic in to ravno takrat, ko imamo družbo na vrtu in bi se pogovarjali in uživali medtem ko gledamo kako otroci plezajo na hišico na drevesu ali se gugajo ali pa karkoli že. Moti me tudi to, da ugotavljam, da imam dela veliko več kot prej. Prej je bilo trisobno stanovanje, zdaj pa še enkrat toliko kvadrature v štuku višje, pa polno oken, pa vrt...skratka večino časa imamo malo razmetano :). Kadar se moj moški spravi kosit travo pa, odvisno od tega koliko drugega dela ima, tudi včasih benti in mi prigovarja; saj sem ti rekel, da rabimo samo malo večje stanovanje :).
Skratka, ljudje smo v večini taki, da nikoli nismo čisto zadovoljni z tistim kar imamo, ane?
Jaz večinoma uživam v hiši na obrobju mesta. Všeč mi je ko si zjutraj naberem jagode za zajtrk, pa večeri z družbo na terasi, pa več prostora... včasih pa mislim podobno kot si ti povedala Vanja.
Eh pa naj bo dost o tem. Topek je super, hvala za link do te štacune, nisem poznala, kakopak, saj sem bila zadnja leta bolj v parketih in ploščicah ;). Mogoče si nabavim eno oblekco, sem si jo zacahnala.
Proslave pa tudi jaz ne bom gledala. Itak jo ponavadi ne, ker mi gre na jetra vsa ta patetika ki jo zganjajo. No letos pa iz principa ne, kaj se pa to pravi!

matilda pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
matilda pravi ...

haha, letos ni bilo čisto nobene patetike, le napis a la Topshop (tisti s pošte), en kup zastojnčkov iz folklornih društev, ki so imeli priliko vrtenja na Tapomembni proslavi, Preseident je diplomatsko podrsal tadesne in v odjavni špici ni bilo režiserja:D vse to sem ugotovila v 5x po eno minuto.
Pa še mikrofonček so imeli iz Topshopa!

Top je lep, lep (zakaj 60letna sosede nekdo ne vidi v tem kosu (?), ziher bom nosila kaj takega takrat pa tudi zdaj...mahhh...) Sem že mislila Ano pobarat kako je z njihovimi številkami, pa bom kar tebe, ustrezajo našim?

Strašno pogrešam vrt pred hišo (naša palmasta zaplata ne šteje, razen da boža oči) pa čeprav ga nismo nikoli imeli. Jap, lahko se pogreša nekaj kar nisi imel. Ti pa z velikim veseljem pošljem enega kosa, ki se je to pomlad priselil in ima nastop vsako jutro ob cca 3,50. Taman do 5ih, ko ponovno zaspim. Ostali perjasti Xfaktorji imajo posluh in mero ampak tale miško se je čsito izbezumil in ko preletavajo še galebi je živi cirkus:D Ponoči turbofolk šotor iz katerega odmeva iz mesta, zjutraj MadKos, najssss:DD