ponedeljek, junij 18, 2012

Imate kaj za prodat?

-

Jaz imam. Ampak namesto, da bi kaj prodala, kupujem. Enkrat v bližnji prihodnosti, morda že prav kmalu, se bom preudarno posvetila drobovju v omarah in predalih, izbrskala vse nepotrebno in rezervirala prodajni prostor v parku Tabor. Ideja o kroženju stvari za simbolično ceno v svetu sicer ni nič novega, le pri nas se je, zahvaljujoč puncam iz Prostoroža, ideja tako imenovane "yard sale", prijela šele v zadnjem času. Tak sejem je idealna priložnost, da se znebimo pozabljenih, nepotrebnih stvari, ki brez razloga kradejo dragoceni prostor v stanovanjih, po drugi strani pa lahko z malo denarja pridemo do "novih" reči.


Sobotno vzdušje v parku Tabor je bilo, kot vedno na tovrstnih dogodkih, nadvse prijetno. Veliko se je klepetalo, barantalo, pomerjalo, sem ter tja tudi nostalgično vzdihovalo. Med brskanjem sem naletela na uporabno knjigo o grafiki in jo kupila po ceni "kolikor daš", 3 eure sem odštela za zanimive, rahlo čudaške uhane, 6 pa za obleko. Na žalost v ponudbi oblačil prevladujeta velikana H&M ter Zara, ampak, če pozorno pobrskate po razstavljenem, boste našli tudi kaj bolj zveličavnega. Med torbicami mi je v oči padla Anina, ena prvih, se mi zdi.


Obleko na spodnji fotografiji, ki se mi prilega kot ulita, mi je prodala simpatična punca, ki je, poleg tega, da je ponujala zanimive kose oblačil, tudi znala prodajati. Pritegnila me je kombinacija decentnega kara in cvetličnega vzorca. Sicer vzorčastih reči skoraj ne nosim, saj se jih ponavadi prehitro naveličam. Ravno iz tega vzroka za takole obleko ne bi bila pripravljena plačati polne cene, če jo dobim napol zastonj, jo pa z veseljem vzamem. Poleg tega bi se rada vsaj za kakšen dan ali več, znebila črne.


Tako. Mi je bilo včeraj prijazno očitano, da nič ne pišem. "Saj itak nihče ne bere." je bil moj odgovor. "Jaz berem." "Ti itak že vse več." "Saj je vseeno."


Blogi so out, Facebook uporabljam le še zato, da sledim najavi dogodkov, ki me zanimajo. Tviterja nočem niti povohati, saj se mi zdi, da predstavlja le še eno izmed potencialno nevarnih reči za odžiranje časa. Sumim, da počasi prihaja čas za izstop iz virtualnega sveta. Počasi.

13 komentarjev:

Katarina pravi ...

Pa beremo, da veš!

GoLa pravi ...

Evo, in potem tri objave isti dan. Če mi nismo srečkoti! :) Nikar ne odhajaj.
P.S.: Da se nekdo naveliča Anine torbice... cccccc.

Anolopka pravi ...

Tudi jaz sem še tukaj.. :)

ura pravi ...

Beremo, tako da kar ''vztrajaj'' :)

Vanja pravi ...

Me veseli. :)
A obleke pa ne bo nihče pohvalil?

ašaJ pravi ...

Ful je lepa obleka. :))

Ruth * pravi ...

Iták, da beremo! In obleka je lepa. Še lepše pa so marjetice. ;))

Vanja pravi ...

Rutka, niso marjetice, vratič je. Če te boli glava in poješ malo vratiča, ti ni treba vzeti tablete. :)

ana pravi ...

Mi je prav žal, da nisem uspela priti. Tisti časi tiste taške so mimo, zato pa so garažne prodaje :)
Samo v google readerju te bere 161 ljudi. Ni tako zanemarljivo, radi pridemo sem.

Vanja pravi ...

Ana, škoda, ker nisi prišla naokoli. Sem prav pomislila nate, kako bi ti bilo toplo pri srcu ob pogledu na torbico iz "davnih časov". :) Čaki, da postanejo vintidž!

matilda pravi ...

sunny oblek ima vse moje pohvale ( ah kako bi cvilila nad njo in mrzila premajhno številko) in Anina torbica na štandu....eh, dobro, da me ni bilo, ker bi sledila lekcija. Ter nakup seveda.
V moje trezorju so določeni kosi, ki imajo status. Pika.

Vanja pravi ...

"Določeni kosi, ki imajo status" - enako tudi pri meni.

Mojca pravi ...

Beremo, beremo... ne it...