Ker so babičini turški nageljni, ki krasijo našo mizo, preveč rdeči, da bi se spoprijateljili s fotografskim objektivom, semkaj pripenjam piranske vrtnice. Vrtnice so najlepše v naravi, posebej te stare sorte, ki krasijo fasade hiš iz davnih časov. Za tiste generične v vazi mi nikoli ni bilo kaj dosti mar.
Ti dolgi, sveži pozno-majski in zgodnje-junajski dnevi so, vsaj zame, zame eni najlepših v letu. Na tržnici se pojavijo prve jagode in češnje, hladilnik je poln špargljev in solate, namesto redilnih sladic pa je na mizi rabarbarin kompot. Da ne omenjam dišečih bezgovih grmov, ki me vsakič ko grem mimo, prikujejo podse in kar ne morem se upreti, da ne natrgam šopka cvetov. V soboto zjutraj sem v čutaro z vodo fliknila bezgovo socvetje, dodala malo limoninega soka in nastala je prav fina osvežilna pijača za na izlet.
Eden izmed največjih podvigov preteklega vikenda je na sveže pospravljena garderobna omara, kjer so po novem oblačila zložena v skorajda vojaškem redu. Najpomembnejša pridobitev pa je vsekakor ogromen klobuk s širokimi krajci, ki zdaj zaseda zelo velik del majhnega prostora v tej, lepo pospravljeni, garderobni omari. Ampak danes dežuje in menda bo deževalo še cel teden, nič priložnosti za klobuke torej, kvečjemu za kakšen dežnik. Zakaj si ni še nihče izmislil dežnika-klobuka?!
Še ena zelo pomembna stvar se je zgodila: premagala sem odpor do umetnega usnja in si kupila zenf rumeno torbo v imitaciji usnja, ki pa ne izgleda kot skaj. Kar seveda ne pomeni, da izgleda kot usnje. Ampak to ni važno, važno je, da ne izgleda kot skaj. Potrebovala sem nekaj poletnega, štrapacnega, boršastega, nekaj kar si lahko navesiš na ramo, oprtaš "po poštarsko", damsko navesiš na pregib roke ali pa preprosto nosiš v roki. Da to "nekaj" na listku ni imelo trimestne ali celo štirimestne številke, tudi ni tako zelo nepomemben podatek. V seriji vseh ogledanih torbic v zadnjih nekaj mesecih, se je z všečnostjo, v soboto kupljenega izdelka, lahko primerjala le črna usnjača v beneškem outletu, ki pa je bila znižana iz ene štirimestne na drugo, prav tako štirimestno cifro. Perverzno ponosno, bi človek rekel.
Še ena zelo pomembna stvar se je zgodila: premagala sem odpor do umetnega usnja in si kupila zenf rumeno torbo v imitaciji usnja, ki pa ne izgleda kot skaj. Kar seveda ne pomeni, da izgleda kot usnje. Ampak to ni važno, važno je, da ne izgleda kot skaj. Potrebovala sem nekaj poletnega, štrapacnega, boršastega, nekaj kar si lahko navesiš na ramo, oprtaš "po poštarsko", damsko navesiš na pregib roke ali pa preprosto nosiš v roki. Da to "nekaj" na listku ni imelo trimestne ali celo štirimestne številke, tudi ni tako zelo nepomemben podatek. V seriji vseh ogledanih torbic v zadnjih nekaj mesecih, se je z všečnostjo, v soboto kupljenega izdelka, lahko primerjala le črna usnjača v beneškem outletu, ki pa je bila znižana iz ene štirimestne na drugo, prav tako štirimestno cifro. Perverzno ponosno, bi človek rekel.
