Ljubljanski filmski festival je tisti, ki delno osmisli z meglo napolnjeni sivi november in ga morebiti malo pokrajša. Vem, dan za dnem se pritožujemo, češ da čas hitro teče, ampak zadnjih dni novembra se pa prav veselim. Če smo čisto iskreni, se še bolj kot zadnjih dni v novembru, veselim tistih prvih dni v decembru. Na dan volitev bom spila šilce žganja za pogum in s težko muko obkrožila številko pred imenom (pokvarjenega) kandidata. Morda bom morala spiti celo dve, da bom sploh sposobna obkrožiti tisto številko. Potem bom vsem, ki jih poznam, prepovedala, da mi poročajo o rezultatih volitev, se usedla v trup aluminijaste ptice, ki bo poletela proti glavnemu mestu Nemčije in se za nekaj dni predala hedonističnim užitkom vnovičnega raziskovanja tega simpatičnega mesta.
Dosedanji filmski izkupiček letošnjega festivala so trije filmi - po prvem pogledanem sem za okrevanje potrebovala cel dan, po naslednjih dveh pa sem film prevarala z gledališčem. Kar od ogledanih res priporočam, je vrhunski film z odlično Tildo Swinton v glavni vlogi - naslov filma je We need to talk about Kevin. Je pa ta film primeren za ljudi z natreniranimi želodci - živci. Kar želim povedati je, da sem kljub vsemu malo sita težkih filmov. Dopuščam možnost, da imam pač malček nesrečno roko pri izbiri, vendar pa leto za letom opažam, da v programu prevladujejo predvsem turobni filmi s težkimi tematikami. That's life! Pa vendar... Meni se ne da več. Naslednji film, ki ga bom šla pogledat, bo lahkotni, rahlo prismuknjeni francoski film z naslovom Gospodinja, izpod taktirke Francoisa Ozona.
Zmerno do pretežno asocialna sem zadnje čase, le z določenimi ljudmi se mi ljubi ukvarjati in vedno več dni je, ko jo v ednini mahnem na Rožnik, edino tako namreč lahko hodim v svojem tempu ter ne mislim na nič in vedno več večerov je, ko, podprta z ogromnimi puhastimi blazinami, s knjigo v roki občepim v kakšnem kotu. Morda je to zato, ker je november?! Da me pa le ne bi v svoje kremplje zvabilo dolgočasje, pa občasno poskrbi moja sostanovalka s svojimi hišnimi depoji - kakšen večer odpreva omare in iz njih privlečeva vso keramiko, nakupljeno po londonskih bolšjakih, zbirko nakita, katerega edina vrednost so zgodbe, ki jih ta veže nase ali pa se potopiva med neskončne kilometre second hand oblačil, ki v omarah prežijo na nove zgodbe. Samo slaba dva kilograma sta me ločila od možnosti, da bi se včeraj v gledališču prikazala opravljena v najbolj kičasto obleko vseh časov - Versacejevo tesno oprijemajočo se plišasto obleko. No ja, verjetno precej bolj zame, v kombinaciji z rdečo šminko in čevlji z visokimi petami bi nemara izgledala, kot da sem pravkar ušla iz Liffea - diret iz Almodovarjevega filma! Pa smo spet pri filmu... Kaj ste si pa vi ogledali v zadnjih dneh?
Dosedanji filmski izkupiček letošnjega festivala so trije filmi - po prvem pogledanem sem za okrevanje potrebovala cel dan, po naslednjih dveh pa sem film prevarala z gledališčem. Kar od ogledanih res priporočam, je vrhunski film z odlično Tildo Swinton v glavni vlogi - naslov filma je We need to talk about Kevin. Je pa ta film primeren za ljudi z natreniranimi želodci - živci. Kar želim povedati je, da sem kljub vsemu malo sita težkih filmov. Dopuščam možnost, da imam pač malček nesrečno roko pri izbiri, vendar pa leto za letom opažam, da v programu prevladujejo predvsem turobni filmi s težkimi tematikami. That's life! Pa vendar... Meni se ne da več. Naslednji film, ki ga bom šla pogledat, bo lahkotni, rahlo prismuknjeni francoski film z naslovom Gospodinja, izpod taktirke Francoisa Ozona.
Zmerno do pretežno asocialna sem zadnje čase, le z določenimi ljudmi se mi ljubi ukvarjati in vedno več dni je, ko jo v ednini mahnem na Rožnik, edino tako namreč lahko hodim v svojem tempu ter ne mislim na nič in vedno več večerov je, ko, podprta z ogromnimi puhastimi blazinami, s knjigo v roki občepim v kakšnem kotu. Morda je to zato, ker je november?! Da me pa le ne bi v svoje kremplje zvabilo dolgočasje, pa občasno poskrbi moja sostanovalka s svojimi hišnimi depoji - kakšen večer odpreva omare in iz njih privlečeva vso keramiko, nakupljeno po londonskih bolšjakih, zbirko nakita, katerega edina vrednost so zgodbe, ki jih ta veže nase ali pa se potopiva med neskončne kilometre second hand oblačil, ki v omarah prežijo na nove zgodbe. Samo slaba dva kilograma sta me ločila od možnosti, da bi se včeraj v gledališču prikazala opravljena v najbolj kičasto obleko vseh časov - Versacejevo tesno oprijemajočo se plišasto obleko. No ja, verjetno precej bolj zame, v kombinaciji z rdečo šminko in čevlji z visokimi petami bi nemara izgledala, kot da sem pravkar ušla iz Liffea - diret iz Almodovarjevega filma! Pa smo spet pri filmu... Kaj ste si pa vi ogledali v zadnjih dneh?
6 komentarjev:
Jaz sem si v zadnjih dneh ogledala Tiranozavra, Take shelter, Izlet, Tree of life in ... tralala ... Twilight, Breaking dawn :) Čaka me še Kevin.
Twilighta ne more nič prehiteti :)))
sem šla pogledat oba filma. gospodinja je super - ravno zato, ker ni zamorjen! v tem vzdušju priporočam še midnight in paris.
tilda je pa itak kul - ampak na tak svoj, težek in izčrpujoč način ...
Če nočeš zamorjenih filmov, si izberi kaj iz sekcije Kinobalon ;) Škoda, ker se nisi o filmih, ki si jih gledala, malo bolj razpisala.
Jaz sem si ogledala Elena, Sneg na Kilimanjaru, Vsi vaši mrtveci, Jorgen + Anne = za zmeraj. Na sporedu imam še tri ali štiri filme. I love LIFFe!!
priporočam film Ženska, ki poje (Incendies) ... - zavozlano raziskovanje družinskih korenin.
Cronenbergovo Zalego. Zadremal sem. Verjetno sem bil pretoplo oblečen.
Kroglica, kakšen se ti je zdel Take shelter?! ta je bil namreč moj prvi - ta, ki se mi jezdel najbolj brezvezen.
Eva, Gospodinje nisem uspela videt - verjetno jo bom kar v rednem sporedu gledala. Woodija pa tudi.
Tamara, sem slišala, da je ta Ženska, ki poje fajn - težek, a dober.
Adj., naslednjič v kino v svileni srajci! :)
Objavite komentar