četrtek, september 22, 2011

Imate celulit in strije?

-

Imam, pa kaj! Pokažite mi popolno žensko! S tem ne mislim zgolj na videz popolno, temveč popolno v vseh pogledih. Na srečo sem obkrožena z ljudmi, ki jim ni tako zelo pomembno kaj imam in česa nimam, temveč bolj to kar sem in sama delujem v odnosu do drugih po enakem principu. Seveda so bili časi, ko sem se sekirala za vsak svoj na novo pridobljen kilogram, za vsako odvečno dlako, strijico ali celulitek - to so bili drugi, precej bolj brezskrbni časi, ko se mi je zdelo, da na svetu ni kakšnih veliko bolj pomembnih skrbi. Morda sem v tistih časih s kančkom misli celo verjela, da me bo imel potencialni bolj rad, če bom imela manj celulita. Z leti človek postane moder in ugotovi, da je isti drek, če imaš celulit ali pa ga pač nimaš. No, da ne boste mislili, da sem celulitična kot pomaranča, kje pa, daleč od tega! Sicer mi je pa čisto vseeno kaj si mislite, tako da si me zaradi mene lahko tudi predstavljate celulitično od nog do glave.
Če se človek ukvarja s športom, če kolikor toliko zdravo živi ter se v veliki meri zdravo prehranjuje, ga ne bi smelo skrbeti, da bi ga pobralo zavoljo celulita ali kakšne bolezni, pogojene z debelostjo. Si želite za dve konfekcijski številki manjšo garderobo?! Jaz ne. Se mi je že zgodilo, da sem zavoljo diete, pogojene z zdravljenjem alergije, shujšala za dve konfekcijski številki. Živa groza, zamenjati sem morala celo garderobo, leto dni kasneje pa mi nič od novo nakupljenega ni bilo prav. Ko sem nekega dne šla mimo izložbe in se zagledala v okenskem steklu, sem se sama sebe ustrašila. Takrat sem bila stara krepko čez dvajset, kazala pa sem jih blizu 17. Hvala lepa!
Lepo je biti fit in ta trenutek bi se, če ne bi že dober mesec čepela na kavču in na koleno pokladala ledene obkladke, tudi počutila tako. Ti časi bodo že še prišli, ta trenutek je tako kot je in treba je biti potrpežljiv, življenje ne pozna obvozov.
Pred kratkim je prijateljica pripovedovala, da zdaj vse njene znanke hodijo na kavitacijo. Ubogo nerazgledano bitje nisem imela pojma o čem govori. Kavitacija je zdaj veliki hit. Če ste debeli in je tudi vaša denarnica debela, potem gresta skupaj na kavitacijo. Če ste debeli in nimate denarja za kavitacijo, potem obujete superge, tanko denarnico pustite doma in se greste rekreacijo - bolje za vas! V vsakem kozmetičnem salonu ali dermatološki ambulanti vam bodo povedali, da je poseg topljenja maščobe, kar spada pod pojem kavitacija, popolnoma neškodljiv. Pridete tja, se uležete, gospa okoli vas šari z nekim aparatom, potem greste domov in po nekaj obiskih zamenjate garderobo - če vam seveda ostane še kaj financ, v nasprotnem primeru greste na župnijski Karitas in poveste, da ste ves denar zapravili za kavitacijo ter svoje stare prevelike gvante zamenjate za dve številki manjše. Vintidž very much (kdor me pozna ve, da ob besedi vintidž začnem kričat).
Ampak, kar želim povedati je sledeče: po naključju je prijateljica v istem času govorila z zdravnikom, ki ji je zatrdil, da topljenje maščob z zgoraj opisanim postopkom le ni tako zelo nedolžno. Podkožje je namreč sestavljeno iz treh različnih maščobnih slojev in vsak od njih ima svojo funkcijo. Poleg tega mora telo vso to, s postopkom kavitacije predelano, utekočinjeno maščobo na nek način izločiti. Skratka, zadeva menda ni tako zelo nedolžna, kot jo skušajo predstaviti zaslužka željni kozmetični saloni in dermatološke ambulante. "Popolnoma varno" - si mislim, ja.
Za uresničitev vsake želje se je treba potruditi, da rezultat kaj šteje. Rezultat, pridobljen z "goljufijo" ne šteje in prepričana sem, da naše telo (ki ni tako zelo neumno, kot morda mi zmotno mislimo) misli enako.
Debelost, strije in celulit bi brez problema lahko postavili ob bok veri in sreči - to so reči, ki se bodo dobro tržile dokler bo ta svet obstajal.Kakorkoli se obrnemo, iz katere koli strani pogledamo, pridemo do zaključka, ki je sila preprost: manj jejmo in gibajmo se! Mi pa pri vsej pameti tega sveta potrebujemo leta in leta mučenja, da pridemo do tega sila preprostega zaključka. Predtem pa hote ali nehote klikamo na pasice, kjer piše: "Imate celulit in strije?" Kot vsiljivemu mladcu, ki me že tretjič v istem dnevu ustavi z vprašanjem, če imam kaj drobiža, sama pri sebi odvrnem: "Imam!" in grem naprej.

torek, september 20, 2011

Zmeda


Zaželela sem si nekaj napisati, saj že dolgo časa nisem in občutek imam, da besede prav kličejo po tem, da jih izvabim na plano. Ampak... ko sem odprla bloggerjev templejt in zagledala grozoto od prenovljene grafike, sem se zmedla in zdaj sploh ne vem več kaj naj bi pravzaprav tule pisalo. Ne vem, če me ubijete, vam ne bom znala povedati. Verjetno je bilo kaj na temo, da sem najbrž edina, kateri se današnji (zdaj že včerajšnji) dan ni zdel prav nič grozen. Vsi so jamrali in bentili čez slab dan. Dan se še nikoli ni sam od sebe odločil, da bo slab ali dober, saj kot tak na svoje stanje ne more prav nič vplivati. Dan je tam in čaka, da boste vi nekaj naredili iz njega - da boste določili ali bo lep ali pač ne. In res ne vem kaj neki naj bi bilo pri tem, da iz neba pada voda ter da se je shladilo, tako zelo groznega?! Dež pada odkar ta svet stoji in če bo vse po sreči, bo še nekaj časa tako. Še nikoli se ni nihče stopil zavoljo tega. Sama sem dež opazovala skozi okno, saj pri hiši ni bilo spodobnega dežnika, ki bi mi omogočal pobeg na prosto - vsaj tako sem bila zmotno mislila, dokler nisem dobila podatka o prisotnosti dežnika v stanovanju. Ko sem končno našla tisto edino pokveko od dežnika, je pa dež ravno ponehal. Imam pa res srečo, ne?! Sem obula gumijaste škorenjce in se šla deževni ponedeljek, čeprav dežja ni bilo več. Ampak, ker sem se cel dan veselila, da bom obula svoje nove gumijaste škornje, si tega užitka, samo zato, ker je dež ponehal, nisem pustila vzeti. Pot me je ponesla mimo slovenske ceste, ki je bila videti prav hudo nesrečna, da so ji naprtili, da se mora iti teden mobilnosti. Prazna je izgledala res žalostna, tista dva trolejbusa, ki sta pripeljala mimo, sta bolj kot da sta tam iz vzroka zaradi katerega so trolejbusi na cesti, izgledala, kot da bi tja prišla zato, ker sta se izgubila. Ni važno...
Na tihem se pa vseeno malo veselim jesenskih večerov, ko bo dišalo po suhem sadju, pila bom čaj za čajem iz finih skodelic in listala po knjigah. Ko se bom naveličala posedanja, si bom okoli vratu ovila dolg šal in zavila okoli vogala. Kam? Kamorkoli... v toplo kino dvorano, v objem mesta, v nedrja lokala s fino glasbo, morda bom odšla na koncert ali pa bom le stala na dvorišču in gledala v zvezde.

P.S. To, da slika in tekst nista poravnana, je maslo novega sistema pri bloggerju. Ah, te novosti!

nedelja, september 11, 2011

Odločitve

V bistvu so mi daleč najljubši tisti dnevi, ko se ne rabim glede ničesar odločati in odločiti. Tu ne govorim o odločanju med čokoladnim ali limoninim sladoledom ali pa med dolgočasnim bledoličnim geekom s predpotopnimi očali na nosu ter visokim, zabavnim temnolasim moškem v džinsu in najbolj navadnem belem t-shirtu - slednje je, mimogrede, najbolj ubijalska kombinacija.
Govorim o bedastih odločitvah, ko se je treba odločiti med dvema opcijama, od katerih ti ni všeč ne ena ne druga, v bistvu bi najraje zaril glavo v pesek (škoda, ker nisem noj) ali pa spil tri "ta kratke". Sicer sem spila pivo, pa ni prav nič pomagalo. Potem so tu še odločitve druge vrste - take, glede katerih se odločijo drugi, povsem po lastni intuitivni presoji, ki temelji na njihovih neutemeljenih strahovih in morebitnih predsodkih. Tudi te pašejo v serijo zelo "ljubkih" doživetij preteklega tedna.
No ja, pojdimo naprej... novim odločitvam naproti!

nedelja, september 04, 2011

Potop v omarne depoje

-

Prejšnji vikend sem se potapljala v Sijajni POP, ta pa v omarne depoje pri babici. Rut že nekaj let nisem nosila, pa sem jih počasi začela pogrešati. Rada imam, da mi je okoli vratu toplo. Na račun pokrčenih nog se tako okoli vratu vedno zadekam kot bi bila v Sibiriji, pozimi ne grem nikamor brez debelega šala, pašmine so tudi obvezen dodatek - eno in isto nosim že debelih 8 let. Letos bodo na sporedu rute z geometrijskimi vzorci. Tudi nekaj lepih svilenih rožastih sem našla - zmagovalke je tista z belimi orhidejami na modri lesketajoči se svili. Ampak daleč najbolj nobel so rute z geometrijskimi vzorci: črna obleka, ena od rut iz zgornje fotografije ter bel albatros iz pleksi stekla. Definitely a perfect outfit for a cozy autumn!

Pismo

-

Prejšnji teden je na moj naslov prispelo pismo, ki je s seboj nosilo simpatično ročno izdelano kulinarično knjižno kazalo. Prijetno presenečenje je priletelo izpod prstov Sovice Oke, ki šiva prav posebna sovasta knjižna kazala, pod komentarje na blogu pa se podpisuje z imenom "Piščanček". Urška, še enkrat lepa hvala za simpatično pozornost!