petek, julij 15, 2011

Tabuleh na tabuleh... tabuleh

Ko sem rekla, da se en teden ne vidimo, seveda nisem mislila resno, kje pa! Danes objavljam en super fin kuharski recept, ki pa nima slikice - ravno sem en kup neuspelih fotografij zagnala v globoko brezno nepovrata. Če bi organizirali tekmovanje za najbolj nefotogenično jed, bi bil tabuleh nedvomno zmagovalec!

Skratka, kilogram marelic na dan sem prevarala s tabulejem, moja repetitivna prehranska motnja se je namreč v zadnjem tednu zataknila pri tej krasni zveličavni jedi. Ena velika skleda v soboto, preostanek pojeden v nedeljo, nova produkcija predvčerajšnjim, včeraj različica z baziliko, ker mi je mete zmanjkalo - sicer po mojem mnenju eden izmed glavnih 7. kulinaričnih smrtnih grehov - baziliko tlačiti v arabsko jed, ampak sem ravno imela pri roki sladko baziliko, pa je bilo treba nekako zapolniti osvežilno metino praznino...
Recept sem vzela od Novakovih (to niso tisti Novakovi pri katerih rabutamo hortenzije) in ga bom zdaj z velikim veseljem delila z vami, saj je to ena izmed najbolj finih osvežilnih poletnih jedi kar si jih človek more zamisliti. In kar je najvažneje - za pripravo te ni treba niti prižigati štedilnika. Krasno, čudovito!
Načeloma se tabuleh dela z bulgurjem, ampak sama naredim različico s kus kusom. V električnem grelcu za vodo zavrem vodo, ter dve skodelici kus kusa prelijem s tremi skodelicami vode - v zmes dodam šluk olivca ter malo soli. Pokrijem in grem v mesto na kavo. :)
Ko pridem zlakotnjena nazaj, je kus kus že ohlajen, sledi nadaljevanje zgodbe: z rutinirano natančnostjo "sfiliram" kumarico - drobovje odstranim, kumaro narežem na filigransko tanke koščke, na malo večje koščke narežem tudi dva srednje velika paradižnika. Načeloma naj bi tudi pri paradižniku semena pobrali ven, vendar sama tega ne storim, ker se mi paradajzovo drobovino zdi škoda zavreči. Pri kumarah je problematično dejstvo, da po določenem času (sploh skupaj s soljo) spustijo vodo. Če vas to moti, jih, preden jih zamešate v jed, osolite in počakajte, da spustijo vodo. Nato narežem zajeten šop petršilja ter meto po okusu - sama uporabim meto peperminto, ki je ena najmočnejših met, seveda pa bi šlo tudi s katero koli drugo meto.
V veliki skledi zmešam kus kus, zelenjavo in zelišča, v manjši pa naredim omako, ki je sestavljena iz jogurta, čilija v prahu, soka polovice limone ter ščepa soli. Najbolj idealna situacija je, da se tabule v hladilniku "medi" čez noč, da se sestavine lepo prepojijo. Na koncu v jed vmešam še jogurtovo polivko. Pri meni je skorajda nemogoče, da bi se tabuleh tekom noči prepojeval v hladilniku, saj ga, takoj ko je pripravljen, napadem z največjo žlico. Zdaj lažem, saj v bešteku nimam nobene take žlice, ki bi bila večja od drugih, ampak mislim, da si na tem mestu lahko privoščim rahlo pretiravanje, katerega pogojuje navdušenje nad jedjo.
V knjigi je cela zadeva skombinirana nekolikanj drugače - če se ne motim je limonin sok vkomponiran v kus kusovo mešanico, postreženo naj bi bilo tako, da na krožnik naložite kus kus, okrog pa polijete jogurt. No, jaz naredim tako, da jogurt vmešam direkt v maso, vi pa naredite kakor hočete...

2 komentarja:

Anolopka pravi ...

Ooo.. tole bo pa danes za večerjo. :D Pa vsa zelenjava in zelišča bodo iz vrta. Juhu!

Vanja pravi ...

Polona, škoda, da nimate doma njive s pšenico, bi bil še kus kus domač! ;)