Če se ne ustavim sama od sebe, potem me ustavi prehlad in tale je res napredoval tako, kot se za prehlad spodobi. Barva produkta, ki je navsezgodaj priletel iz nosu in se ujel v robec, vas najverjetneje ne interesira tako zelo, da bi jo morala na tem mestu navesti, je pa zadostovala, da sem sprejela sklep, da se danes ne premaknem iz kavča. No ja, preden sem se zavlekla na kavč, sem skočila dol in se oskrbela z zalogami, s kakršnimi se morajo oskrbeti ljudje, ki sklenejo cel ljubi dan preždeti na kavču. Sadje, ogromno sadja, ter črna redkev, katero sem potem izdolbla in napolnila z medom - to je namreč dobra mešanica za preganjanje prehlada.
Enkrat sem nekje prebrala intervju z Bernardo Jeklin, ki je razliko med socializmom in kapitalizmom opisala nekako takole: Razlika je v tem, da sem včasih kupila čevlje, jih še nove postavila poleg postelje in jih nato še cel teden ogledovala. Ko danes kupim čevlje, vrečko vržem v kot in jih ponavadi sploh ne vzamem iž škatle, skorajda pozabim nanje." Name kapitalizem ne deluje tako. Kupim malo, preden kupim močno premislim in ponavadi kupim dobro. Zadevo potem ponavadi, preden jo prvič uporabim, še nekaj časa ogledujem. Tako danes ogledujem prekrasno volneno taško, ki sem jo včeraj kupila od simpatične Michele - Michela je ena od sester, ki se podpisuje pod blagovno znamko TinaKela. V Ljubljano je prišla z ogromno torbo, iz katere je potem zlagala stvar za stvarjo, eno lepšo od druge, dokler jih ni bila polna miza. Pa kaj miza, še vsi stoli in klopi tam okoli! Smo jo kar dobro "izropale", preostanek pa je potem nesla prodat v Pozitive.
Tako zdaj tale torbica, ki malo spominja na luno (ki je danes polna) visi na kljuki in se sprašuje kam jo bom premierno peljala. Ne vem še, se pa že vidim, kako z njo v roki v mrzlem zimskem dnevu, med naletavanjem snega hitim skozi mesto.
Tako zdaj tale torbica, ki malo spominja na luno (ki je danes polna) visi na kljuki in se sprašuje kam jo bom premierno peljala. Ne vem še, se pa že vidim, kako z njo v roki v mrzlem zimskem dnevu, med naletavanjem snega hitim skozi mesto.
Sem morda že kdaj omenila, da obožujem fige?! :)
23 komentarjev:
get well soon :)
prva fotka je tako simpatična, da bi še sama takole poležavala, a mi slovenska delavnost ne da miru :)
Še Kasper kaže pravo dozo navdušenja nad Luninimi razjedami. Naj redkev čimprej opravi svoje.
Vanja, hvala ti za prisrcno objavo! Si mi prav polepsala sivo nedeljsko jutro :). Pa cimprej se pozdravi!
mene je tudi očarala prva fotka. torbica res deluje kot del interorja.
Ana, hvala. Danes že bolje, hektolitri bezgovega čaja pomagajo! Slovenska delavnost tudi mene sili v pogon. ;)
GoLa, Kasper kaže tudi navdušenje na denarnicami Fensišmensi - če le more (če je torbica odprta), mi iz nje sune denarnico in z njo v gobčku steče pod posteljo. Tako je to, ko te sostanovalec oropa!
Martina, ni za kaj, lepe stvari vedno kličejo po objavi! :) Hvala za lepe želje!
Nina, saj zato jo pa razstavljam. :) Navsezadnje se pa morda zgodi, da za vedno ostane tam. (No, vsaj dokler se M. ne vrne iz inozemstva. ;))
Tako sem fouš za kosmato luno, da so se žnablce stisnile v mačji /zamislite si kaj/, pa komaj sem pozabila na lanskoletno anino...jah, me prav zanima kaj je ostalo za Pozitiv. Roparice. Nosni izvlečki so vsakič malce drugačni, repa z medom zveni monstrumsko, poležavanje na kavču pa blagodejno. Uspešno zdravljenje ti želim in zdaj si grem raztegovat usta z juho iz blitve ob zvokih Omare.
Matilda, nič ustec skupaj stiskat, to škoduje lepoti. Martino in Michelo boš lahko pocukala za rokav decembra, na stojnicah v Piranu. :)
Dober tek želim in se zahvaljujem za želje k ozdravljenju!
ja, tale torbica je res da padeš dol :)
maček in prva fotka sta da padeš dol. volno imam pa jaz raje za vratom kot v roki.
in v bezgov čaj je nujno namočit žlico meda. tako dobimo najboljši čaj daleč naokoli.
Ta trenutek sem prišla do spoznanja, da zoper prehlad najbolj pomaga domača krvavica - ampak ena tak res dobra! Ja, ta vikend nismo šmuglali le z volno in pleksi nakitom, temveč tudi s klobasami. :)
krasna mačka! proti prehladu pa zame najbolje dela ingverjev čaj. pa črna redkev z medom, kot si omenila.
Ooo, kako lepo se preteguje tvoj tatinski muc pod luno, mi je zelo všeč fotografija! Je res skrajno fotogeničen, mi ga posodiš za kak photo session? Me veseli, da sva se spoznali :), komaj čakam na ponovno druženje! Si te kar predstavljam hitet čez zasneženo Ljubljano s torbico, al pa med padajočim listjem, po kostanje :)
Michela
Maša, ingver je najboljši! Jaz si ga naredim v kombinaciji z mletimi klinčki in cimetom.
Michela, lahko bi se zmenili za kakšen photo shooting, ampak če se le da, tale maček vse pokrade in zvleče pod posteljo - velikost posameznih kosov ni ovira. :) Ja, tudi čez padajoče listje na kostanje bi šlo! Tudi mene veseli da smo se spoznali, čisto drug občutek je, če nekaj kupiš neposredno od avtorja. Vesela sem, da si torbico naredila ravno ti! :)
oo, tako pa ga še nisem pripravila. moram poskusit!
tudi jaz vzklikam jupi za čudovito novo volneno pridobitev (tvojo in mojo, seve)! in navijam za še kakšno skorajšnje srečanje s polnimi bisagami stvaritev izpod pridnih prstov... ja, štejejo tudi mesene dobrote:) ki so gotovo pripomogle pri izganjanju tvojih virusov, sem prepričana... jaz prisegam na kombinacijo sveže stisnjenega ingverja in pomaranče, zdaj, ko sem precej južneje od Ljubljane, pa absolutno na dobro domačo lozo:)
K,ti si prava Balkanka! :)Srečanja bodo - ne le z volnenimi izdelki, s še čem drugim tudi. Predlagam, da naredimo svoj božični sejem! :)
skromnost je lepa čednost ... mislim namreč to, da ceniš nekaj kar kupiš :) ne navadne slovenceljske narejene skromnosti.
Torbica je čudovita.
Vesela, da je krvavica pripomogla k boljšemu počutju. S K* se po balkansko imunizirava. :)
Pa to ne moreš verjet... kok je Kasper en hud maček... Pa še huda kompozicija fotke zraven.. Noro.. ;)
Šuši, nisem pomislila, da bi to tretirala kot "skromnost je lepa čednost", a imaš prav! Zanimiv pogled.
GoLa, le po pamet, da ne bo kaj slabga slišat! No, uživajta!
Luna je čudovita, Kasper pa en najbolj simpatičnih muckov, ki spremljajo kakšen blog. :) A veš morda kdaj v decembru pa bodo te obljubljene stojnice v Piranu? Bi tudi jst šla malo cukat za rokav, pa pokukat njune prisrčne copatke in občudovanja vredne torbice :)
martinKa, enkrat pred Božočem, bom objavila na blogu, ko bodo. :)
ok, hvala. :)
Objavite komentar