sobota, junij 05, 2010

V znamenju knjig

_

Na današnje sobotno dopoldne nas je pot zanesla na najdaljšo stojnico že branih knjig. "Stojnica" se je vila od mestnega trga čez Ribji trg, čez Cankarjevo nabrežje in odtod na Stritarjevo ulico. Odziv na rabljene knjige za ceno enega eura je bil dober, prenekateri obiskovalec je pod ramo nesel knjigo ali dve, nekateri celo več.


Čisto drugačen občutek je, ko človek namesto v zatohlih antikvariatih, rabljene knjige prelistava in kupuje zunaj na soncu. Za razliko od knjigarn, mi namreč antikvariati ne vzbujajo posebnega občutka ugodja, v njih ponavadi vedno veje vonj po zatohlem.


Prva izbira je bil Erazem in potepuh - nostalgija pač, druga knjiga, z datumom izdaje 1956, pa nosi izredno zanimive naslov: "Praktični nasveti za dom". Knjiga je vir življenjskih modrosti, ki so/smo jih ljudje tekom let pozabili. Zdaj naprimer vem, kam pogledati za nasvet kako očistiti zlat okvir od slike. Saj ne da bi kakšnega imela, vendar človek nikoli ne ve kaj ga v življenju čaka. Morebiti bo kdaj nastopil dan, ko si bom glavo razbijala z vprašanjem: "kako očistiti zlate okvirje mojih slik?" in takrat bom lahko pogledala v knjigo kjer piše: "pozlačene ali srebrne okvire očistimo s čopičem ali krtačo, nato pa zdrgnemo s prerezano čebulo. Na tako očiščene okvire muhe ne bodo več sedale." No, če pa ta nasvet ni vreden enega eura, potem pa tudi nič nočem! In še vse polno drugih zanimivih nasvetov je v knjigi, naprimer: kako vzdržujemo baržun, kako očistimo svilen dežnik, ki je po nesreči padel v blato, kako očistimo razne madeže, kako shranimo prerezano limono da ne splesni, kako napolnimo kovček da se obleka ne zmečka, kako preizkusimo ali je kvas uporaben ali ne ter vse polno takih reči. Eden bolj zanimivih nasvetov se mi zdi tale: "Kuhanje in nahod: Kadarkoli uporabljamo med kuhanjem ali pri serviranju žepni robec, se vsakokrat temeljito umijemo roke z milom. Isto velja po vsakokratni uporabi stranišča." Ta nasvet se mi zdi zelo uporaben, saj menim, da veliko ljudi pozablja na tako preproste reči kot je pranje rok po uporabi robca ali wc-ja.
Ne, brez heca: če bi človek naštudiral vse opisane nasvete za odstranjevanje madežev, čiščenje ter vzdrževanje, bi po mojem razne fabrike kemije, s katero nas v reklamah vsakodnevno šopajo, lahko kar lepo zaprle vrata. Jasno, saj je vendar najprej vse moralo obstajati v naravi, da so potem lahko "ponaredili".


Zanimiv piktogram, izgleda da je bilo golobjih iztrebkov toliko, da so jih kar z lopatami odmetavali, še dobro da so naredili prekinitev!


Kakopak, sprehod med knjigami je bil sila naporen, človek se seveda zlakotni in se mora iti malo okrepčat, da potem lahko nadaljuje pohod na tržnico, kjer bo uplenil najlepšo (in najcenejšo) zalogo sadja in zelenjave. Ni mogoče? Je mogoče!
Tudi razgledi od spodaj navzgor znajo bit fajn, ne vem zakaj vsi mislijo, da je razgled to, da človek gleda od zgoraj dol, saj se da tudi od spodaj navzgor prav fajn razgledovati - zgornja fotografija je dokaz za to!


Popoldan smo šle z Malči in Minimalči preverit, če gusarske ladje v novem parku v Župančičevi jami že vozijo. Vozijo! Park je obljuden da je le kaj! Minimalči je sezula štumfe in se sprehajala po mokrih črkah. Malči je bila neizmerno vesela, da sem ju peljala v park kjer se je otrok lepo očedil, tako je imela zvečer na grbi eno skrb manj!


Ta trenutek se bašem z uplenjenim in razmišljam: Mislite da obstaja kakšen človek, ki ne mara jagod?! Vi poznate kakšnega? Jaz ne poznam nikogar, ki jih ne bi maral. Mislim, da ga ni človeka, ki bi lahko mirno sedel poleg posodice z jagodami, ne da bi si kakšno (ali vse) zbasal v usta. No, od mojih treh uplenjenih košaric je za jutri ostala samo ena. Iz zadnjega dela omare, kjer hranim stvari, ki jih v roke primem enkrat letno, sem potegnila belo sladkorno sipo, ki mi je ostala od decembrske peke in vanjo brez slabe vesti pomakala jagode. Pri jagodah pač ne gre skopariti s sladkorno sipo ali je bognedaj zamenjati z nerafinirano rjavo! Ne, sladkorna sipa za pomakanje jagod mora biti iz belega, greha vrednega, rafiniranega sladkorja! Enako je pri borovnicah, tako pač je in pika!

11 komentarjev:

Saša pravi ...

Ob reportaži o najdaljšem kjižnem štantku mi je kar malo žal, da sem šla ta vikend domov na referendum. Super so stare knjige! doma se vedno nasmejim ob listanju Bontona za žene.

In poznam enega, ki ne mara jagod. Ampak mu je oproščeno, ker je alergičen na njih

matilda pravi ...

Knjižna steza je krasna ideja, vintiđ bukve pa zmeraj obujajo le lepe spomine.

Kameleonka pravi ...

Saša, zadnjič sem se nabasala z jagodami in malo zatem prebrala, da jih ni dobro jesti, če imaš seneni nahod. Sicer je moj nahod le še 10% tistega izpred nekaj let, ampak po jagodah me je potem malo čudno srbelo po želodčku. Ja, mora bit zoprno za tistega, ki je hudo alergičen in se po zaužitju spremeni v veliko rdečo jagodo - to se je včasih dogajalo mojemu bratu.
Matilda, me je kar nostalgija zagrabla ob ogledu vseh tistih naslovnic - nekatere so bile grafično tako zelo dodelane, da bi jih človek kar uokviril in na steno obesil!

Kameleonka pravi ...

Za vse ljubitelje jagod: odlične so v kombinaciji z balzamičnim kisom - preverjeno danes! :)

Sasha pravi ...

Mene pa zelo zanima, kako spraviti prerezano limono...bi mogoče lahko podelila skrivnost? :)

Kameleonka pravi ...

"Prerezana limona ne plesni in ostane sveža, ako leži prerezana stran na krožniku, na katerega smo kanili nekaj kisa; ali pa limono zavijemo v celofan."

matilda pravi ...

Uuu, uokvirjene nalsovnice vseh tistih romaov iz 50ih bi naredile eno krasno retro steno.
Jagode in balzamični kis - najboljši je tisti prve kategorije (ali nekaj takega) ki je namenjen prav sadju in sladoledu. Na solati je presladek.
Limona ostane frišna tudi če jo namočiš v sol in jo potem pred uporabo sereš ali malce odrežeš.

Hih, polne modrosti smo;-)prave Valentine Smejeve;-D

matilda pravi ...

Uahahha, limono seveda spereš in ne ser...š. Sorryyyyy

Kameleonka pravi ...

Matilda, se strinjam, mora biti kakšen prav poseben balzamični kis in ne kar vsak. Limona v sol? jaz jo sicer hranim tako, da jo s prerezano stranjo navzdol poveznem na krožniček - zdrži do tri dniv hladilniku. Saj več pa ni treba...

lili pravi ...

noro lepa fotka ljubljane na sredini :)

Kameleonka pravi ...

Lili, hvala! Naj uganem: imaš malo domotožja?! :) Tako lep dan je bil, ni čudno, da je fotka tako lepo uspela.