Jaz bom prvi!

"Oči, oči, hitro!" se dere mulc, ki se je zrinil predme k blagajniškemu pultu. Namenim mu strupen pogled in začnem zlagati reči na blagajniški pult. To vidoč, se začne zoprni mulc dreti na svojo mlajšo sestrico: "Zasrala si, zasrala, vidiš, prehitela naju je, zasrala si, nisi dovolj hitro tekla!" Punčka gleda v tla in ne reče ničesar, oče zoprnega mulca, ki se je medtem postavil za mano v vrsto, tudi ne. Ko mali končno spredvidi, da mu ni uspelo, se zdrenja nazaj v vrsto poleg svojega očeta in mu hiti razlagati kako je gospa, ki stoji pred njima (to sem jaz) nesramna: kar zložila je svoje reči na pult - le kako je to mogoče, ko pa je bil on prvi?! To da se je zrinil mimo mene je seveda izpustil. "Ja, nekateri se brez problema naredijo francoza!" komentira neotesani oče malega neotesanca. "Kaj je to?" zanima mulca in foter mu razloži. Ne rečem ničesar, v zadnjem času sem se namreč naučila, da je včasih modro biti tiho. Kupljeno zložim v vrečko, plačam, se obrnem k otrokoma, točneje k punčki ter ji z nasmehom na obrazu rekoč: "Hočeš?" ponudim Shrekov magnet, ki sem ga dobila pri blagajni. Foter zabodeno gleda, mulc pa mi iz rok izpuli magnet, se zmrdne rekoč: "Ph, mi tega ne zbiramo!" ter ga poda svoji sestri. Neotesani foter ne reče ničesar (lahko bi namreč otroka opomnil naj se zahvali).
Neverjetno, kako takile Slovenceljni svoje grebatorstvo z največjim veseljem prenašajo na sinčke. Mali bo grebator kamor koli bo prišel in kar je najvažnejše, povsod bo glavni! Ne vem, morda je pa v teh grebatorskih časih otroke treba vzgajati tako?!