Trd oreh

_

Ja, selitev je trd oreh. Trikrat v enem letu je več kot dovolj! Kolikor je po eni strani naporno, je po drugi spet zabavno, zanimivo in fajn. Sploh če gre človek na bolje. Kaj je bolje? Bolje je, da nikogar ne slišiš: ne od zgoraj, ne od spodaj, ne z leve niti z desne. Večja okna in posledično bolj svetlo stanovanje, večja kuhinja (ki je obenem manjša - ne sprašujte zakaj), več omar, večja kopalnica - večje ogledalo na steni, napa na daljinsko upravljanje - ki je btw najbolj butaste reč, kar sem jih kdajkoli videla: človek mora namreč stopiti na pult, da jo aktivira (predvidevam, da najbrž ni že od nekdaj taka). Ampak v principu ne razumem zakaj bi nekdo imel napo na daljinsko upravljanje, saj če ležiš na kavču, potem ne dviguješ pokrovke, ne daješ na več ali manj, zatorej je napa lahko prižgana na konstantni jakosti. No ja, morda ima kljub vsemu kakšno uporabno lastnost katero bom morda, z večkratim stopanjem in izstopanjem s pulta, sčasoma odkrila.
Prvi gostje so se izkazali za sila uporabne, saj so, ob plezanju na pult in iz njega, na zgornji polici odkrili mastne fleke, ki so ostali od prejšnjih najemnikov ter le-te pomili. Še si želim takih gostov - takih, ki pridejo in malo pomijejo. Premalo je tega - gostje ponavadi ne premorejo prav nič empatije do na novo vseljenih! Sedijo za mizo in se pustijo pedenat kot da bi bili na ohcet povabljeni - le redki vzamejo v roke razmaščevalec in cunjo ter se podajo v boj z umazanjo na najvišjo polico.
Tudi prijateljica najemodajalka se je zelo izkazala: navsezgodaj zjutraj me je na mobilniku čakalo obvestilo naj se čimprej zglasim v lokalu čez cesto, kjer sem bila nato deležna kratkih inštrukcij o lokalni sceni. Izvedela sem kje ja in kje ne kupovati, kje te nategnejo z gnilim sadjem, koliko je v bližini kemičnih čistilnic ter katera izmed njih obratuje 24 ur ter razne take reči.
Glede na to, da danes najverjetneje ni več pričakovati kakršnih koli gostov, ki bi v roke prijeli cunjo in pospravili mizo, je najbolje, da na tem mestu zaključim s tole rahlo dolgočasno štorijo in se posvetim orehovim lupinam, ki ležijo na mizi. Vsi empatije sposobni gostje, vabljeni, cunja in lavor sta pripravljena, Aperola za gorivo je tudi še nekaj v steklenici, v enem izmed predalov pa nekaj las prejšnjih najemnikov - ja ne morem vsega naenkrat, saj vendar nimam sto rok!!