Prijateljica mi je z besedami: "Ti boš pa gotovo vedela kaj je tole!", podala škatlico, v kateri je bil predmet s slike. V trenutku ko sem iz škatle potegnila žvilco, se mi je pred očmi namalala šalca juhe v japonski, pa slika mene, ki se ukvarjam, nekaj časa z nakladanjem nudlov, pa nekaj časa z nakladanjem župe - je res problem, da v tisti preklemani restavraciji nikoli ne moreš jesti vsega naenkrat, ampak moraš nudle pojesti posebej in župo posebej. Takole japonci rešijo problem. Očitno imajo tudi oni poln kufer svojih palčk, pa so si rekli: "Nič, žvilica bo!"
Enkrat sem nekje prebrala, da je Japonec, ob tem, ko je Evropejec na vse pretege hvalil njihov dizajn in njihove produkte, "ki delajo kot švicarske urce", skromno rekel: "Mi ničesar ne izumimo na novo. Mi samo vzameno pri vas in izboljšamo. Bom jutri preverila, če ta stavek velja tudi za žvilco.
Enkrat sem nekje prebrala, da je Japonec, ob tem, ko je Evropejec na vse pretege hvalil njihov dizajn in njihove produkte, "ki delajo kot švicarske urce", skromno rekel: "Mi ničesar ne izumimo na novo. Mi samo vzameno pri vas in izboljšamo. Bom jutri preverila, če ta stavek velja tudi za žvilco.
3 komentarji:
Ko imaš žlico v ustih imaš vilico že v požiralniku. Vsaj videti je tako.
Zanimiva zadevca.
Ne vem, nisem še uspela sprobati, za večerjo sem namreč imela kislo zelje v solati in kos sira. Ni bilo za na žvilico. :)
Ampak za joto! Pomisli, za joto:
Zelje na žlici, klobasa na vilci!
Žvilco v vsak slovenski dom!
Objavite komentar