Ja, obsedeni smo s svojimi telesi. Pa ne le z lastnimi, temveč tudi s tujimi. Obsedeni smo od ukvarjanja s svojim telesom. Meni se recimo zdi precej bizarno že samo dejstvo, koliko svojega prostega časa na primer posvetim svojim dlakam. Bistveno preveč. Včasih si, medtem ko po tačkah gor in dol rinem tisto kosilnico od ropotajočega stroja (ki naj bi naredil kožo gladko, pa ne naredi drugega kot to, da se vsaka deseta dlaka vraste), mislim, kako fino bi bilo, ko bi živela nekje v šotoru sredi prostranih mongolskih step, kjer moje dlake ne bi prav nikogar motile - ne mene, ne ljudi, ki bi imeli z menoj opravka. Tako pa moram, medtem ko pijem kavo pri Slamiču noge tlačiti tja nekam pod mizo, ker sem včeraj spregledala par dlak na kolenu. Ja, na kolenu imam tudi kakšno dlako, pa kaj potem - prosim ne obremenjujte se s tem, mirno berite naprej, saj moja noga ni vaša noga! Skratka, obsedeni smo s svojimi telesi: z barvo kože, barvo las, s primerno kodravostjo ali ne-kodravostjo le-teh, s količino celulita, z belino zob, s pegavostjo ali s preveliko količino pigmentnih znamenj, z dlakami (to smo sicer že omenili), s pretirano težo, prevelikimi nosovi, premajhnimi bradami, štrlečimi ušesi, močnimi meči in ne vem s čim še vse. S potom recimo. Meni se zdi, da se s potom obremenjujemo bistveno preveč. Ravno o tem smo se zadnjič pogovarjali s sodelavci. P. je enkrat sredi dneva privzdignil roko in spraševal, če morda nevzdržno smrdi. "Eh, ne zganjaj panike" ga pomirim, "Če se človek redno umiva, potem švic ne smrdi. Smrdi le postan ali pa živčen švic. Če se zjutraj umiješ in poškropiš z deodorantom, potem bi to moralo biti dovolj - nihče od nas ne pričakuje, da boš vsako uro stal ob umivalniku. Vroče je in vsi se potimo, to je vendar naravno." "Ti, a veš da imaš prav." reče P in nadaljuje: "Preveč smo obremenjeni, res!"
Seveda pri soljudeh vsi tripamo na zunanji videz. Vsak, ki trdi, da tega ne počne, je navaden lažnivec. Pa vendar - eno je lepota, drugo je simpatičnost. Če je nekdo lep in žleht, je zaradi mene lahko ne vem kako lep, pa meni pač ne bo lep - lepota zame ni zgolj zunanji atribut, ampak je le-ta povezana s karakternimi lastnostmi. Hočem reči: nekdo je lahko na prvi pogled, bom uporabila zelo blago besedo, neskladen. No, če je ta neskladen človek žleht kot pes, ga bom, ko ga bom nekomu opisovala, zagotovo opisala takole: "Tisti zoprni trebušasti palček s štrlečimi ušesi, ki živi na številki tri." Če pa je taisti "palček" simpatičen, če se, kadar sem z njim zabavam, če mi ure v njegovi družbi hitro minevajo, bom rekla: "Tisti simpatični, vedno nasmejani fant, ki živi na številki tri." Zanimiv je fenomen "mladih fantov", tistih, ki rinejo cizo tja proti štiridesetem - polovica las jim je že odpadla, trebuh nakazuje, da se bo kaj kmalu prevesil čez pas, oni pa se, kot da sami doma ne bi imeli ogledala, čutijo dolžne razglabljati o lepoti ali morebitni ne-lepoti čisto vsake ženske, ki gre slučajno mimo dometa njihovih oči. Tej dedci so prekleto pikolovski pri vsakem najmanjšem ženskem atributu: "Je luštna, ni luštna - saj je lepa ampak ima zoprn glas, obraz ima lep ampak ima pa čudne zobe, lahko bi dobro izgledala ampak ima preveč plosko rit... Še ena od neumnosti, ki nam jo je vsilila družba: Za dedca ni tako zelo pomembno kako izgleda, za žensko pač je. Vedno bomo ženske bolj ocenjevane in merila za moško lepoto bodo vedno bolj ohlapna kot za nas. Skratka, kaj hočem povedati: vsi moški, ki ste se prepoznali v zgornjih stavkih, prosim kupite si ogledalo!
Dandanes je, v poplavi normativov, ki nam jih vsiljujejo, težko sprejeti samega sebe točno takega kot smo. Mene recimo pri sebi motijo močna meča. Moja meča so kot da ne bi bila moja, temveč od neke druge osebe. Morda od neke metalke diska. Pretiravam, ampak jaz jih pač tako vidim - najbrž vidim trikrat tolikšna kot v resnici so. Na izbiro imam dvoje: ali celo poletje nosim dolge hlače ali pač ne. Le kdo je tako neumen, da bi pri plus tridesetih stopinjah nosil dolge hlače, vas vprašam?! Jaz še ne. Poleg tega si mislim, da če ne bom zdaj svobodno razkazovala svojih nožic, potem jih itak nikoli ne bom. Zjutraj zato nase navlečem precej kratko krilo. No ja, kratko zame, drugače pa povsem spodobne dolžine, da ne bo pomote. Krilo je namreč segalo do kolen. Izpod kolen pa so segale moje neproporcionalne nožice, natlačene v sandale iz kavčuka, do katerih gojim love-hate odnos (do sandalov gojim love-hate odnos, da ne bo pomote). Ko jo mahamo na malico, sem seveda prva v gosji vrsti, kakopak, ko gre za hrano sem vedno prva. Maširamo takole proti terasi od Slamiča, nakar kolegica, ki hodi za menoj zgroženo zavpije: "Aaaaa! Vanja, poglej kako bele noge imaš!" "Hudiča, ne samo da so neproporcionalne, še barve niso prave!" si mislim, rečem pa: "Veš kaj ti povem: marsikatera ženska v tretjem svetu bi samo za barvo ene moje noge dala celo svojo nogo!" Kolegica ne reče nič. Bila sem jezna. Veliko lažje bi prenesla kritiko, ki bi letela na obliko nožic, kot pa na barvo. Saj smo vendar konec maja, nihče ne pričakuje, da boste rjavi kot da bi se bili pravkar vrnili iz medenih tednov na Fidžiju! Poleg tega vsak, ki le malo bere dnevne časopise, ali pa magari rumeni trač, ve, da je sonce škodljivo in da dandanes biti zagoren ni "must have". Pa tega ne pišem zato, ker bi bila zaradi njene izjave užaljena, sploh ne, presenetilo me je dejstvo koliko se nekteri ukvarjajo z vsako jebeno prodrobnostjo. Jaz na primer sploh ne opazim kakšnega tena so ljudje. Zaradi mene so lahko beli ali pač ne, če bo nekdo črn kot zamorc, bom to po vsej verjetnosti opazila, če bo imel zlatenico, pa ni izključeno da ne. Ob odhodu iz službe sem se potem osredotočila na noge žensk na pločnikih, v trgovinah in na postaji. Pih, moje noge so v primerjavi z njihovimi prava perla! Malo manj samokritike mi ne bi škodilo! Koliko razkazovanja celulita, pa kot mleko belih nog v, za moje pojme, prekratkih hlačah...
Se ne sončim. Pa ne le zato, ker sonce ni zdravo. Ne sončim se zato, ker se ne maram sončit in basta. Rada imam sonce, a le kadar sem v senci. Na tem mestu vam sporočam, da bodo moje nožice sredi avgusta prav tako lepo bele kot so bele sedaj - jih ne bom nastavljala soncu, niti ne bi pomagalo če bi jih, moje noge so namreč obupen primer nog, ki so se zavestno odločile, da bodo ostale svetle. Ko se naslednjič srečamo, me nikar ne glejte v noge - magari v roke me glejte, v dlani, v prste, najbolje pa bo, da me gledate v obraz in rečete: "Mater, kolk ti dobro izgledaš!"
Seveda pri soljudeh vsi tripamo na zunanji videz. Vsak, ki trdi, da tega ne počne, je navaden lažnivec. Pa vendar - eno je lepota, drugo je simpatičnost. Če je nekdo lep in žleht, je zaradi mene lahko ne vem kako lep, pa meni pač ne bo lep - lepota zame ni zgolj zunanji atribut, ampak je le-ta povezana s karakternimi lastnostmi. Hočem reči: nekdo je lahko na prvi pogled, bom uporabila zelo blago besedo, neskladen. No, če je ta neskladen človek žleht kot pes, ga bom, ko ga bom nekomu opisovala, zagotovo opisala takole: "Tisti zoprni trebušasti palček s štrlečimi ušesi, ki živi na številki tri." Če pa je taisti "palček" simpatičen, če se, kadar sem z njim zabavam, če mi ure v njegovi družbi hitro minevajo, bom rekla: "Tisti simpatični, vedno nasmejani fant, ki živi na številki tri." Zanimiv je fenomen "mladih fantov", tistih, ki rinejo cizo tja proti štiridesetem - polovica las jim je že odpadla, trebuh nakazuje, da se bo kaj kmalu prevesil čez pas, oni pa se, kot da sami doma ne bi imeli ogledala, čutijo dolžne razglabljati o lepoti ali morebitni ne-lepoti čisto vsake ženske, ki gre slučajno mimo dometa njihovih oči. Tej dedci so prekleto pikolovski pri vsakem najmanjšem ženskem atributu: "Je luštna, ni luštna - saj je lepa ampak ima zoprn glas, obraz ima lep ampak ima pa čudne zobe, lahko bi dobro izgledala ampak ima preveč plosko rit... Še ena od neumnosti, ki nam jo je vsilila družba: Za dedca ni tako zelo pomembno kako izgleda, za žensko pač je. Vedno bomo ženske bolj ocenjevane in merila za moško lepoto bodo vedno bolj ohlapna kot za nas. Skratka, kaj hočem povedati: vsi moški, ki ste se prepoznali v zgornjih stavkih, prosim kupite si ogledalo!
Dandanes je, v poplavi normativov, ki nam jih vsiljujejo, težko sprejeti samega sebe točno takega kot smo. Mene recimo pri sebi motijo močna meča. Moja meča so kot da ne bi bila moja, temveč od neke druge osebe. Morda od neke metalke diska. Pretiravam, ampak jaz jih pač tako vidim - najbrž vidim trikrat tolikšna kot v resnici so. Na izbiro imam dvoje: ali celo poletje nosim dolge hlače ali pač ne. Le kdo je tako neumen, da bi pri plus tridesetih stopinjah nosil dolge hlače, vas vprašam?! Jaz še ne. Poleg tega si mislim, da če ne bom zdaj svobodno razkazovala svojih nožic, potem jih itak nikoli ne bom. Zjutraj zato nase navlečem precej kratko krilo. No ja, kratko zame, drugače pa povsem spodobne dolžine, da ne bo pomote. Krilo je namreč segalo do kolen. Izpod kolen pa so segale moje neproporcionalne nožice, natlačene v sandale iz kavčuka, do katerih gojim love-hate odnos (do sandalov gojim love-hate odnos, da ne bo pomote). Ko jo mahamo na malico, sem seveda prva v gosji vrsti, kakopak, ko gre za hrano sem vedno prva. Maširamo takole proti terasi od Slamiča, nakar kolegica, ki hodi za menoj zgroženo zavpije: "Aaaaa! Vanja, poglej kako bele noge imaš!" "Hudiča, ne samo da so neproporcionalne, še barve niso prave!" si mislim, rečem pa: "Veš kaj ti povem: marsikatera ženska v tretjem svetu bi samo za barvo ene moje noge dala celo svojo nogo!" Kolegica ne reče nič. Bila sem jezna. Veliko lažje bi prenesla kritiko, ki bi letela na obliko nožic, kot pa na barvo. Saj smo vendar konec maja, nihče ne pričakuje, da boste rjavi kot da bi se bili pravkar vrnili iz medenih tednov na Fidžiju! Poleg tega vsak, ki le malo bere dnevne časopise, ali pa magari rumeni trač, ve, da je sonce škodljivo in da dandanes biti zagoren ni "must have". Pa tega ne pišem zato, ker bi bila zaradi njene izjave užaljena, sploh ne, presenetilo me je dejstvo koliko se nekteri ukvarjajo z vsako jebeno prodrobnostjo. Jaz na primer sploh ne opazim kakšnega tena so ljudje. Zaradi mene so lahko beli ali pač ne, če bo nekdo črn kot zamorc, bom to po vsej verjetnosti opazila, če bo imel zlatenico, pa ni izključeno da ne. Ob odhodu iz službe sem se potem osredotočila na noge žensk na pločnikih, v trgovinah in na postaji. Pih, moje noge so v primerjavi z njihovimi prava perla! Malo manj samokritike mi ne bi škodilo! Koliko razkazovanja celulita, pa kot mleko belih nog v, za moje pojme, prekratkih hlačah...
Se ne sončim. Pa ne le zato, ker sonce ni zdravo. Ne sončim se zato, ker se ne maram sončit in basta. Rada imam sonce, a le kadar sem v senci. Na tem mestu vam sporočam, da bodo moje nožice sredi avgusta prav tako lepo bele kot so bele sedaj - jih ne bom nastavljala soncu, niti ne bi pomagalo če bi jih, moje noge so namreč obupen primer nog, ki so se zavestno odločile, da bodo ostale svetle. Ko se naslednjič srečamo, me nikar ne glejte v noge - magari v roke me glejte, v dlani, v prste, najbolje pa bo, da me gledate v obraz in rečete: "Mater, kolk ti dobro izgledaš!"
23 komentarjev:
res je - se popolnoma strinjam
Tudi sama čez poletje skrbno varujem svojo "aristokratsko" belo polt, najraje v senčki na pivu.
In rekla bi, da je to dosti bolj zabavno od praženja na plaži:)
Še nekaj nas je, pametnih! Glede senčke, piva in zabavnosti se zelo strinjam. Piti pivo na plaži, na soncu pač ni fajn.
Sem si ornk oddahnila ob branju tega povsta. Sem mislila, da imam jaz edina zelo bele noge s pogosto pozabljenimi parimi dlakami na kolenu. Mogoče zato podzavestno vedno kupim krilo, ki mi sega pod kolena. Aja, ne, to je zato, ker sem premajhna za trgovske standarde in tja pade ;)
:D
Dobr napisano.
Ja, na tej fotki se lepo vidijo vse napake, ki si jih naštela. :)
Treba je vedeti, da moški ne pristajamo na kompromise in upravičeno pričakujemo popolno britje ("iz žilet", kot zna lepo povedati Tadej), enakomerno, Hawaiian tropic zagorelost (ne glede na letni čas) IN popolno obliko meč. To je vendar estetski minimum!
Govoriti o znojenju v času, ko so klimatske naprave in deodoranti z visoko vsebnostjo plemenitih kovin dostopni prav vsakemu, pa je naravnost vul-gar-no! :)))
ful lep zapis o Fidžiju :-)
Vprašanja in komentarji, ki se vrstijo pri meni že od kar pomnim, o belih nogah namreč. Vedno znova se vprašam, s kakšno pravico lahko nekdo komentira belino mojih nog? Pač se ne pražim rada na soncu. Nikoli tega nisem počela in nikoli ne bom. In ne vem zakaj ne bi smela obleči krila ali kratkih hlač, če so moje noge bele? So drugačne od rjavih? Meni pa ni všeč, ko so ljudje zagoreli in zažgani, pa tega nikoli ne komentiram, ker pač to ni moja stvar. Potem pa se najdejo še pametne glave, ki začnejo komentirati moje pege ... res bizarno.
Imaš čudovito krilo. Vse ostalo ni pomembno. Na tebi v tem krilu ne bi opazila ne nog, ne rok, ne dlak. Le krilo. In obraz. :)
Mja, to z belimi nogami je nekako na tisti način, kot se suhim lahko kadar koli očita, da so presuhi, medtem ko debelim "iz vljudnosti" nihče nič ne reče ...
No jaz imam pa vedno tanajbolj rjave noge tudi pozimi. Ja ti si bla pa že na morju, k si tko rjava? Ja in? Imam pa zato tudi največ dlak, in tudi najtemnješe, tudi po kolenu.. pa še kje.
Punce ne se sekirat!
P. S. Krilo je pa res hudo.
1.Tvoja kolegica (ali sodelavka, whatever...) je krava (z vsem spoštovanjem do krav s certifikatom).
2. Božja kazen me je zadela prejšnji teden, ko sem si končno postrgala vse ščetine, postrugala vso odvečno kožo in namazala noge s shine kremo (da bodo sublimne)in navlekla nove novcate superuauuuu sandale ( z debelim podplatom). Padla sem dvakrat (2x)v istem dnevu in še enkrat drugo jutro (tokrat v japonkah) in sedaj imam noge tako potolčene, da se čisto natančno ne da postaviti diagonoze: ali me je povozila kopačica ali sem sodelovala v kakem sadomazo igrajčkanju ali pa je prisotna ena še neraziskano kužno-ekcemno- nagravžna bolezen.
Ponavadi se le porežem z britvico. Sedaj bom cca 1 mesec v hlačah, ker sem opazila da so ljudje okoli mene bruhali;-)kljub lepemu krilu...
Drugače pa se z belino strinjam.
3. Zamisli si pa pogled prodajalke, ko kupujem sandale in zagleda moje pokvečen prste (posledica rasti kosti, ki jo bom v kratkem operirala pa ne zaradi izgelda ampak ker ne dene dobro mojim nartom in ostalemu kostnemu sistemu)in zadržuje čisto grozo, ko navlečem sandalce z najtajnšimi trakci, ki obstajajo...Ja, gospa to pa vam nič kosti ne skrije...Ja vem. Saj ni potrebno.Šušššš!
huh, se ena z belimi. imam dve doma. ... ampak, te nic ne zebe, ce hodis bosa v senci? :))
opombe, ki jih dobivam jaz, pa so predvsem povezane s tekom:
1. ti greš na maraton?!!! ("kako pa to, da maš tok kil? maratonci so sami anoreksiki!")
2. kaj si pa ti tok rjava? ("zihr se vsak dan hodiš pražit v solarij"). Neee, tečem, ko ste vi v službah, hehe.
3. kaj je pa s tvojimi nohti? ("dej pejt na pedikuro, lej kake noge maš"). Pač, od superg. Na pedikuro se pa psihično spravljam že en mesec, pa zmeri čist znorim, ker te ženske tako filozofijo naredijo iz nohtov in s tem povezanih kolobocij. Madona, sej so sam nohti, zrihtejmo jih in to je to!
Oolong, jaz sem pa ta post samo zato napisala, da vidim koliko vas je še takih - ze belimi nogami in kosmatimi koleni. :)
Dinozaver, očigledno res. Če bi imela popolna meča in Hawaiian tropic zagorelost, mi prav gotovo ne bi bilo treba sami samcati riniti skozi ta umazan svet. :)
Nataša, pri Fidžiju sem se nate spomnila, ja.
Vale, ljudje, ki so zagoreni in zažgani dejansko izgledajo nekaj let starejši kot dejansko so. Ampak razloži ti to njim, oni imajo pač svoj prav.
Ruth, pravzaprav je spalno krilo. :) No, hvala za pohvalo, vseeno.
Nina, najbrž res.
Anita, preseli se v Berlin, tam so menda ženske vse kocinaste in se zaradi tega nihče ne sekira. :)
Matilda, ni krava, ima pač nek svoj prav. Me pa ta njen "prav" včasih malo ziritira, priznam. Slikovit opis tvojih nožic in padcev, ni kaj! :)
Sv3der, seveda me zebe, ampak za lepoto se splača potrpeti, ne?! :D
Nataša, ljudje iz vsake najmanjše banalnosti zeženejo celega hudiča. Take vrste "pametnjakoviči" mi gredo na živce.
Ja, politično korektno se k... reče, da ima nek svoj prav. Jaz bi se z njenim pravom strinjala, če bi jo vprašala za mnenje. V nasprotnem primeru pa je ...;-)
Upam, da spalno krilo nosiš tudi ven (ker je lepo).
ahja, moja koža je tut ena izmed tistih, ki ne porjavijo. zaprži me na rdeče, če se preveč spozabim na soncu, potem se zlevim na skoraj isto mlečno belo. pa kaj pol. bela koža je čisto lepa, ko jebe hrustljave zapečence :)
- sem bela ali rdeča
- obložena, pravijo eni
- tenka, pravijo drugi
- kosmata, vedno!
- nohti so porezani in popiljeni, kaj še rabiš več?
- noge vedno potolčene
- komentarjev ne poslušam
- vem, da me ima Moj rad zaradi mene, ne zaradi lepote ali gore denarja :D
@Onka, ne moti me, da so ljudje zažgani, njihov problem. Moti me, da mi zažganec reče, da sem bela/bleda in se zgraža, da tako bela/bleda nosim krilo ... no, saj sama veš :-)
Priznam, nikoli še nisem bila na pedikuri in nikoli si še nisem strgala podplatov. Rada pa nosim odprte sandalce. Kera neandrtalka.
Priznam, nikoli še nisem kupila in/ali uporabila kreme za porjavitev. Sploh. In nikoli bila v solariju. Sploh.
Noge pa imam rjave do polovice stegen. Zaradi teka in kolesarjenja. Ko pridem na morje, imam "oblečeno" majico in kratke hlače v kožnem pigmentu in sem videti kot tisti frajerji z gradbišč.
Nošenje neoprena med surfarijo zadevo še dodatno poslabša. "Uuu, kako si lepo rjava, to si se ful sončila! Ammm, nikoli s ene sončim, to je vse samo od športanja. Torej, ko pridem z morja, pa kdo komentira ten, samo pokažem čudaški pigmentni rob nad koleni, pa vsi utihnejo.
Matilda, to glede izražanja mnenja imaš pa prav. nekateri res mislijo, da se morajo v vse vtaknit.
Vale, vem ja...
Karmen, marš na pedikuro! :)
tudi jaz poleti pridobim tekaško barvo, rjav V izrez in brezrokavno rjave rame, pa seveda rjave noge od sredine stegna navzdol. za zdaj se še trudim in na izrez nanesem faktor 50, potem pa se mi polagoma ne da več in ostaja le na obrazu. zaenkrat imam pa še lepo bele noge ;) sem pa sovražnica sončenja, nobenega užitka ne vidim v kuhanju na vročini. groza.
ampak mam srečo, da so okoli mene očitno vsi ozaveščeni in ni pripomb o tem, kako bela sem (čeprav sem že več kot mesec nazaj strašila z belimi meči brez štumfov ;)
Špela, mene vsakič znova čudi, kako neozaveščeni so ljudje. No, pa ne le ko gre za sončenje. :)
Zakaj pa? Nohti so kul in lepi, nimam težav z vraščenimi, so lepo pristriženi, lakiram jih pa tudi ne. Kaj pa sploh še rabim? :-)
Objavite komentar