Seks v mestu

Mi lahko prosim nekdo pove, v čem je štos tega veleopevanega Seksa v mestu?! No, nekoč sem se iz samega firbca celo namenila ogledati en del nanizanke, a se nekako nisem uspela pririniti do konca tistega enega in edinega dela. Kolikor mi je znano, gre pri tej seriji za to, da štiri bejbe (od katerih ena prastara igra tridesetletnico - no, tudi ostale jo po mojem že pošteno mahajo proti štiridesetem, a pustimo zdaj to) razpravljajo o seksu, tipih in vsem kar seveda spada zraven. So what?! Morda pa nisem čisto dobro dojela in gre pri vsem skupaj za nekaj več?!
Neka znanka, katere nikakor nisi smel poklicati na dan in uro, ko se je imela dogajati omenjena serija, je nekoč izjavila, da se človek ob ogledu dotične nanizanke lahko dodatno izobrazi na seksualnem področju. Aaaa?! Ne verjamem, da je njenemu spolnemu življenju (če bi šlo pri tej seriji res za neke napotke o le-tem, o čemer pa me ogled tiste 1/2 dela nanizanke ni prepričal) ogled nanizanke kakorkoli pomagal, saj v svojem kratkem življenju še nisem srečala bolj aseksualne osebe kot je omenjena kolegica.
Moja predpostavka je, da ženske to serijo (in film) gledajo zato, ker se (da se) poistovetijo z osebami iz nanizanke. Ampak zakaj?! Hm, ni mi jasno, zakaj bi se jaz morala s komerkoli poistovetiti?!

Ob splošni "seksvmestumaniji" ugotavljam, da je z mano po vsej verjetnosti nekaj zelo narobe - nikoli namreč ne hodim s prijateljicami na kavo in ne kurcam čez tipe, nikoli javno ne razpredam o svojem spolnem življenju, nikoli ne kupujem ženskih revij in nimam želje z nikomer poistovetiti se. Prijateljica N. je enkrat podala zanimivo ugotovitev, da sem edina ženska, pri kateri človek ne najde nobene ženske revije. Da, res je, namesto Cosmopolitana, Eve, Lady, Nove in Lee raje kupim revijo Jana Ambient. Ni nevem kako kvalitetna, a tako kot druge ženske gledajo sličice oblekc v Cosmopolitanu, tako jaz med vožnjo z vlakom uživam ob pogledu na predmete, od katerih velike večine ne bom nikoli imela. Ampak je pa fino gledati slikce! O drage dame, že vem kaj boste rekle! Rekle boste kaj da zamujam! Saj nemara res. Sama sem si kriva, da ne bom nikoli izvedela kako na 1000 + 1 način zadovoljiti moškega... Jeba!

P.S. Še vedno mi ni čisto jasno, odkod naslov seks v mestu?! A te ženske dejansko ful seksajo, ali je tak naslov zato, ker sploh ne seksajo?!
A vam povem kaj si jaz mislim?! Prepričana sem, da bi, če bi ženske v omenjeni seriji na veliko seksale, to štorijo gledali tudi moški. Tako pa dedci veliko raje gledajo nogomet...

Bessonov Angel z napako

Prizor: Ona in on stojita vsaksebi na mostu in delata samomor. Ona skoči, on skoči za njo in jo reši.
Zlezeta iz vode, začneta se pregovarjati, on ji teži zakaj si je izbrala ravno ta most, čeprav je videla da je zaseden, sprašuje jo zakaj je skočila. Ona odgovarja nekako takole: "Grda sem, poleg tega sem prasica... Imaš čik?"

Čez nekaj minut sledi kader v katerem ona kadi cigareto. WTF?!

Ja, v filmu vedno opazim "malenkosti"...

Slikca sposojena od tule

Večer v barvi petroleja

Prav tak večer je bil kot iz kakšne otroške slikanice - izrez bi bil lahko upodobljen kot pravljična ilustracija, predstavljam si, da bi jo ilustrirala Marija Lucija Stupica, katere ilustracij kot otrok sicer nisem nikoli marala - zdele so se mi precej groteskne - vsi tisti beli obrazi, šele veliko kasneje sem jih vzljubila in še dandanes sem prepričana, da v osnovi niso bile nikoli namenjene otrokom...
...nad Uršulinsko cerkvijo večerno nebo v barvi petroleja, fasada v senci, na le-tej pa močno izstopajoča osvetljena številčnica naprave, ki nam odšteva čas. Iz asfalta puhti prihuljena toplota, ki se je tja akumulirala tekom dneva, dame v sandalih s paščki, nohtki in pete primerno urejene, pahljamo se se z letaki za Abonma 2008-09, medtem pa iz odra doni Bohemian rhapsody v izvedbi filharmonikov in Maksima Mrvice. Za zaključek topovske salve iz Ljubljanskega gradu in zvonenje v Uršulinski cerkvi. Lep večer je bil, zaključili smo ga tako kot se spodobi - z dobrim pivom na nekem lesenem podestu - tam kjer vrtijo dobro glasbo...

Bu!

Očigledno so ciljna skupina potrošnikov Ljubljanskih mlekarn le še mlajši od šestih let. Pa saj tista prejšnja "oblekca" je bila prav čedna. Res mi ni jasno, zakaj morajo vsak teden spremeniti dizajn embalaže?!
Ko smo že ravno pri Ljubljanskih mlekarnah; Tudi tisti slogan za Maxim lučke je prav bedast!

Ženske težave

Prideš v tgovino. Greš do stojala z modrci. Vzameš primerno cifro modrca plus še enega za rezervo (rezerva ima enak obseg, a večjo košarico). S tremi vrečkami, s torbico in z modrcema v roki se postaviš v vrsto, kjer stojiš zelo zelo dolgo, tako dolgo, da ti postane pošteno vroče in se začneš potiti. Ko si končno na vrsti, se odvlečeš v garderobo, kjer pomeriš izbrana artikla in ugotoviš naslednje: da je številka artikla katero običajno nosiš premajhna, oni drugi artikel je sicer še kar v redu, a vseeno bi bilo dobro pomeriti še kaj drugega, ker je po obsegu rahlo tesen. Oblečeš se nazaj, se vsa zaripla zopet odvlečeš do stojal, kjer po logiki: naslednja primerna "obsežna" velikost od 75C je 85C izbereš artikel z oznako 85C. Za vsak primer pri najbljižji prodajalki preveriš ali je izbira pravilna. Prodajalka potrdi izbiro. Spet se postaviš v vrsto, oddrenjaš v garderobo, se še enkrat slečeš, nase navlečeš izbran artikel in ugotoviš, da bi se morala zrediti vsaj 10kg, da bi ti bil izbran artikel prav.
Greš v drugo trgovino, kjer so specializirani za spodnje perilo, kar je fino, ker pri pultu stoji pristojna oseba, ki se namesto tebe ukvarja z iskanjem primerne velikosti košarice in obsega. Zlezeš v kabino. Probaš. Po dolgem času nekaj kar stoji kot ulito. "Super, bom vzela. Črnega prosim." "Črnega nimamo. Ga tudi nismo imeli."

No, pol se pa pejd!

Še so dobri ljudje na svetu...

Si predstavljate, da redar pride v vašo službo in vas prijazno opozori, da prestavite avto, ker boste v nasprotnem primeru dobili listek s kaznijo. No, to se je pravkar zgodilo. Neverjetno!

Jutri!!

Roisin sem prvič, takrat še kot članico dueta Moloko, poslušala pred leti na jazz festivalu v Perugii. Brezplačni koncert (darilo sponzorja Heinekena) se je odvijal na glavnem trgu v idiličnem starodavnem mestecu, katerega posebnost so tekoče stopnice, ki te skozi katakombe pripeljejo v center mesta. Dober plac + dobra glasba = maksimalna glasbena satisfakcija.
Trg je bil zabasan do zadnjega kotička, atmosfera pa nadugodna - no, kakor tudi na ostalih lokacijah tekom celega festivala. Ponavadi ljudje hodimo na koncerte izvajalcev, katerih glasbo poznamo, z izjemo tistih, na katerih se znajdemo čisto po naključju in ta je bil take sorte. Moloko sta me zelo pozitivno presenetila - in to kljub temu, da sem poprej poznala le njuni The time is now in Sing it back.
Zato jo grem jutri spet poslušat. In sploh ne dvomim v to, da bo nepozabno. Zaradi nje - zaradi njenega petja, zaradi energije, ki jo širi med publiko. Predvidevam da bo to spet eden izmed tistih koncertov, ob katerih človek ne more ostati ravnodušen!

Naslovni iz novega albuma: Overpowered

Ko te nategneta dva policaja

Včeraj popoldne sta v našo pisarno prikorakala dva policaja. Pri policajih je tako, da ponavadi hodijo naokrog v paru debel-suh in vedno je tako, da eden govori, drugi pa je tiho. No, govoril je ta debeli.

"Dober dan, imava obhod, veste, tamle na Gregorčičevi se je pravkar zgodil rop."
"Aja, kje pa?" vprašamo vsi trije prisotni in debelo gledamo.

"V trgovini in eni loteriji." reče ta debeli, suhec je še vedno tiho, debeluh nadaljuje: "No, malo se bova razgledala... Hm, ja veste nevaren je tale okoliš... ropi, hm, tamle čez cesto so se ponavadi zadrževali narkomani, ja tudi tule v hiši zraven je bil tudi eden... Ja, rešetke na oknih imate ja, aha tule je vrt - je ograja zaklenjena?! Vrata na dvorišče ponoči zaklepate?! Aha... Na vratih bi bilo dobro imeti več ključavnic, aha, saj jih imate več ja... No, upam da nimate nič proti če vas popiševa. Tako, za vsak slučaj, če bi bilo med vikendom karkoli razbito, da vemo koga poklicati." Aaaa?!

Napišeta naslov firme, ki deluje na tem naslovu ter ime in priimek direktorja le-te, nato se poslovita.
Nihče od nas zvečer v poročilih ni zasledil podatka o tem, da bi se na Gregorčičevi zgodil kakršenkoli rop, zatorej smo sklepali, da sta policaja prišla iz enega čisto drugega vzroka. Najverjetneje se imamo za njun obisk zahvaliti najbolj debilnemu, najbolj osovraženemu in najbolj hecnemu možiclju pod soncem in sicer Janezu Grmu iz Teksasa, ki se bo, med obiskom v Sloveniji, potikal prav tam nekje po našem rajonu, zatorej je treba pred njegovim obiskom malce povohljati naokoli! Lepo sta nas nategnila, policaja!

Potonke