Danes je potekalo še zadnje v verigi novoletnih obdarovanj: obdarovanje med sodelavci. Med darili je bilo daleč najzanimivejše šefovo. Sem kar malo debelo pogledala, ko sem poleg radirke in pisala v svoji najljubši barvi iz paketka izvlekla zavojček cigaret! "Indonezijski so, kupil sem jih na bazarju Sila. Tudi jaz bom enega pokadil!" reče A, ki drugače ne kadi in tudi nikoli ni. Ko je nastopil čas za kavo, se na vprašanje: "Kdo gre na cigareto?" najprej odzove A, nato še N (bivši kadilec), na koncu pa še P (ki ni nikoli kadil cigaret). "Danes kadimo notri!" določi A.
N je iz Srbije privlekel plastični vrček na elektriko (v katerem kavo lahko pomešaš samo s pvc žličko, v nasprotnem primeru lahko povzročiš kratek stik), na katerem skuha pravo turško kavo, P na mizo postavi ratluk z vrtnico - tudi ratluk je N prinesel "od njihovih tam dol". Nato družno posedemo okoli mize in si prižgemo cigarete. Kako fino je takole sedeti na službenem mestu, piti kavo, prigrizovati mehak vrtnični ratluk in kaditi cigareto, katere filter na ustnicah pusti okus po sladkem, dim pa diši po klinčkih. Še bolj lušno je to, da je to početje še toliko slajše, ker je prepovedano. Vsi smo bili blazno navdušeni nad vonjem, ki je prevzel prostor, razen sodelavke, ki je ob prihodu iz malice revsknila: "Kaj pa tako smrdi?! Ste kadili?!"
P.S.: Moja torbica danes diši po klinčkih. Zelo zelo lepo diši!
11 komentarjev:
uh, tako se strinjam s protikadilskim zakonom, da me je to udarilo po glavi. Kadi se miiiii....kljub temu, da mi smrdi, da sem občutljiva na pljuča, da povzroča škampe in podobne živali...ampak zadnje čase se mi kadi...in to tudi počnem. Tako, na ulici, čisto pocestniško;-)
Tudi jaz sem pocestnica ... K sreči je moje delovno mesto domača delovna soba in me nič ne udari, če je zunaj hladen dan ...
So pa zdaj te klinčkove cigarete videti prav fensi - pred leti sem jih dobila bodisi "v komadih", tj. brez škatlice, ali pa v takih bolj socialnih škatlicah iz navadnega papirja. Saj lepo dišijo te cigarete, ampak ne bi pa jih kadila vsak dan ...
P.S. Kameleonka, kaže, da sva včeraj nekako pricoprali vaš "kadilski dan", kaj? ;-)
Vnonimni jaz ne kadim niti manj niti več. Kar se pa škodljivosti tiče, sem pa nekje prebrala, da so ravno tako kot cigaretni dim škodljivi "izpuhi", ki jih oddaja printer ob printanju. "Vsake reči v zmernih količinah, pa bo ravno prav" je moj moto.
Axa, sem se jih že preobjedla tehle klinčkovih, pa jih še pol nisem pokadila. So bolj "za kdaj pa kdaj" in res ne, kot praviš, "za vsak dan".
najljubsi barvi - crni?
imam obcutek, da se poznava, oz. sva kolega :D
-sv3
Temno temno vijolični. Da, črna je tudi ena izmed mojih naj-omiljenih.
"se poznava, oz. sva kolega" - tell me more?!
pri komentarju na moji strani si pustila e-naslov, ki mi je spodbudil moje zakrnele sivecipice.
Ime, okolica kamnika (I guess proti severu oz. dolini), estetika na sajtu, kaksen link na tvojem sajtu ... vse to in še več sem malce premešal, pustil, da se je dodobra umirilo in voila - mogoče pa je to prijateljica moje včasih zelo dobre prijateljice glasbenice? Če si hodila v šolo na grabnu, kjer so nas silili kracati po šeleshmerju z rapidografi in kjer smo mrcvarili ubogo celulozo na vse možne načine, potem se ne motim.
Če se ne motim, potem pošiljam pozdrave Hemi - aja od Cicota
Sicer res nimam pojma, kdo bi lahko bila ta Hemi, sem pa prepričana, da je vesela pozdravov.
Tako je dandanes, ljudje nimajo časa in se še pozdravljajo ne več in je lepo, če se vsaj kdo spomni na stare prijatelje.
O, tako torej! Lepo pozdravljen kolega Cico! Prav hecno je tole kje se najdemo... Moram priznati da nisem pomislila da bi bil to lahko ti. Grem malo prešnofat tvoj blog! :-)
Hm, it's a small world that we have isn't it?!
no, nikarte prevec ne snofaj.
btw, komentar malci bi skoraj lahko pripisal omenjeni H ;)
Malči (moja najboljša prijateljica, po poklicu glasbenica) je prava Džekica! Prepričana sem, da ji tista Hemi niti do kolen ne seže! ;-)
No, nikar me tako hvalit! Se bom še prevzela in ne bom več hotela pisati komentarjev zastonj!
Objavite komentar