Tole bo ena na račun kadilcev iz ust kadilke, ki od včeraj naprej deli mnenje z nekadilci. Nisem si mislila da bom tole kdaj napisala...
Odkar je v lokalih prepovedano kajenje niti ne trpim kaj preveč. Če je opcija sedim zunaj, če je ni sedim notri in pozabim na čik. Malo zoprno je kadar gre človek na žur do jutranjih ur, ker cigareti in alkohol fino plešejo z roko v roki, a kaj češ, človek pač nikoli ne more imeti vsega.
Pa sta me včeraj vražji par odvlekla v nek prostor, ki ima (ne boste verjeli) štiri stene in strop in v tistem prostoru se je kadilo da je bilo veselje. Se usedem, veselo prižgem prvi čik, zraven lokam pivo, prižgem drugi čik, pa nato še tretjega in tako naprej, ampak jih niti bilo tako zelo veliko. Po približno treh urah so me začele peči oči in prav zavoljo tega sem si želela čimprej domov. Pa ne samo zaradi pekočih oči, temveč tudi zaradi smradu za katerega se mi je zdelo da leze v vsako od mojih kožnih por. Ob prihodu domov na balkon odvržem cunje katerih se ne pere za vsak drek (beri: bundo), ostalo pa nemudoma roma v koš za umazano perilo. Nato pa se mi danes dogodi, da medtem ko v trgovini plačujem, zavoham da nekaj neznansko smrdi in še v isti sapi ugotovim, da je vir smradu pravzaprav moja torbica! Ko me je popoldan na Valejinem blogu Hirkani pobarala češ, kako je bilo včeraj na pivu, je bil moj komentar: "Bilo je zanimivo, ampak torbica mi še danes smrdi!"
Da ne omenjam da sem (po dveh pivih in pol!!) danes zjutraj imela mačka - najbrž tudi zaradi pasivnega kajenja, tako da sem se zjutraj v službo privlekla s polovično brzino in s tako brzino tudi "delovala" tekom dneva.
Od danes naprej sem načeloma proti kajenju v zaprtem prostoru - razen če ni prostor primerno prisilno prezračevan. Obenem pa menim, da bi morala biti gostincem vseeno dana pravica, da se odločijo za kadilski ali nekadilski lokal, kadilski seveda pod pogojem, da je smrdljiv zrak primerno odsesan.
12 komentarjev:
Ojej. Ojeeej. Če to ni kronski prvoosebni dokaz, koliko škode je napravil protikadilski zakon, potem pa ne vem, kaj je. Telo ti zavrača tobak že po nekajmesečni odtegnitvi. Kdove kaj bi se zgodilo v nekaj letih... mogoče bi se popolnoma odvadila kajenja? :)
Hehe, vražji par, tole mi je pa zelo všeč :-)
Drugače pa Onka nisi imela mačka zaradi dveh pirov in treh čikov, ampak zato, ker si bila v moji družbi :-)))) Res, res ...
Kar se pa kajenja tiče, pa tudi jaz zelo trpim, čeprav me kajenje samo, niti dim ne motita, trpijo samo moje oči v katere so vtaknjene leče, ker se ob prekomerni količini dima izsušijo, zakrvavijo in nato še fino zasrbijo ...
Dinozaver upam da tegale bloga ne bere kakšen od predlagateljev zakona (no, obstaja velika verjetnost da ne berejo niti rumenega tiska, kaj šele bloge), ker to mi pa res nebi bilo všeč. Sem pa močno prepričana, da obstajajo take odsesovalne naprave, ki omogočajo kajenje v zaprtih prostorih.
Vale, tvoje oči so bile pa kot oči anagora zajčka!
Glede smrdljive torbice - nič lažjega! Drugič je pač ne nesi s seboj. :>
Ivan Grozni, le kako bi si lahko privoščila v tako imeniten pajzelj vstopiti brez torbice?!
Jasna stvar! Pa štikle drugič ne pozabi. :>
Belive me, da si tako smrdela vsakič, ko si bila v kakšnem lokalu (tudi pred zakonom). Eeee,ja!!!
Anonimni ne, to pa ni za verjet, res ne ...
Vele...en big kiss;-)
Anonimni glede na to, da nikoli nisem imela problemov z očmi - tudi takrat ko smo vztrajali do jutra - believe me (in Vale) da najbrž nisem vsakokrat tako zelo smrdela. Je pa res, da ponavadi s sabo nisem nosila torbice, cunje so pa ob prihodu domov takoj romale v pranje (kot tudi sedaj, čeprav imamo zakon). Sem ga pa ta petek spet uspešno kršila (pa ne na kraju torkovega zločina)! ;-)
Kar se tiče leč je zadeva taka (jih uporabljam že 22 let), po letih nošnje jih težje prenašaš (vsaj jaz to opažam). Včasih sem prežurala celo noč seveda s čikom v roki in sem bila zjutraj k'rožca with brighte eyes, danes, pa me že mal vetra zažuli. Vem pa , da sem smrdela vednoooo. Cunje so romale v koš, plašč na balkon, lasje skupaj s telescem pa pod tuš. Verjetno je zadeva res hujša, če se drenjaš v prepojenem malem prostoru polnem dima, ma smrad je vedno isti.
Uh, hvalabogu da ne uporabljam leč!
Objavite komentar