j
Včeraj sem na avtobusu nehote poslušala pogovor, ki mi je dal misliti. Pogovarjali sta se dve gospe, ki delata v proizvodnji: ena v podjetju, ki proizvaja pogrebno opremo, druga pa tule. Ta druga dela pri strojih, ki producirajo produkte, pri proizvodnji katerih uporabljajo TNT. Neka njena kolegica je pri tem stroju delala samo en dan, nato pa zadobila rdeče lise po celem telesu, tako da potem seveda ni mogla ostati na tem delovnem mestu - kakšna sreča zanjo, si mislim! Si morete misliti, da človek s poklicno srednjo šolo, ki je osem ur na dan izpostavljen strupenemu plinu in poleg tega opravlja težje fizično delo, zaradi katerega si je pri štiridesetih letih že nakopal okvaro hrbtenice, zasluži borih 500 eurov (s potnimi stroški vred!)?! Si lahko predstavljate, da je ista oseba na prošnjo za delo snažilke v nekem drugem podjetju dobila odgovor: "Ne izpolnjujete pogojev za delo." Kako lahko nekdo osebi pri štiridesetih, ki ima narejeno srednjo šolo, odgovori, da ne izpolnjuje pogojev za delo snažilke?! Njene besede so bile (citiram dobesedno): "Ob njihovem odgovoru sem se počutila kot drek."
Zanima me, s čim ta gospa svojemu sedemnajstletnemu sinu plača mesečno vozovnico (ki stane okrog 100 eurov.)?! S čim plača stroške, hrano? Da človek pririne skozi mesec s petstotimi evri, mora biti umetnik! Evo, to je zame umetnost!
Zmrazi me, ko slišim da ima neurokirurg pripravnik mesečne plače malo čez tisoč ojrov. Zmrazi me, ko slišim da nekdo, ki pride na dom malo "pošraufat" odtok, v pol ure zasluži toliko kot jaz v pol dneva.
Tudi jaz bi s svojim mesečnim avtorskim honorarjem lahko le vegetirala v kakšni vlažni najeti luknji, katero krasi linolej in pohištvo z nalimki v imitaciji hrasta. Imam srečo, da mi ni treba najemati stanovanja, tako da prisluženi denar lahko porabim za svoje male (limitirane) razvade.
Sedemnajstega grem protestirat. Zase in za vse tiste umetnike, ki čez mesec prigurajo s 500 evri in so se poleg tega v življenju še sposobni česa veseliti...
Plakat: sposojen
7 komentarjev:
Tukajle ni kaj dopisat. Zlasti ne pri besedah o tem, kaj je umetnost.
Moj položaj je precej podoben tvojemu - tako glede honorarjev v razmerju do vodovodarjevih kot glede sreče s stanovanjem.
Ko si že odprla nevro področje ... Poznam plače nevrotov, pa naj so kirurgi ali "samo" specializirani za kaj drugega. In ni nujno, da so mladi.
Imam frenda nevrologa, ki je hud strokovnjak za eno od nevroloških bolezni. (Slučajno tudi mojo, ni pa moj nevro.) To bolezen "zajtrkuje, kosi in večerja", dobesedno, pa še nočne snacke si privošči. Na forumu za to bolezen anonimno odgovarja na bolj zapletena vprašanja forumovcev. Mene že kako leto razmeroma resno izobražuje, da lahko odgovarjam na najpogostejša vprašanja in ga opozarjam na ljudi z resnimi težavami, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo. Te ljudi seveda tudi takoj sprejme in jih vzame za svoje paciente, da jim ni treba z nevarnim stanjem čakati cele mesece. Dela v ambulanti, dela na kliniki, raziskuje, piše članke, dejavno sodeluje v združenju bolnikov ... Plače pa ...
Pri nas potrebujemo čistilke z visoko izobrazbo. Kako pa naj bomo drugače svetilnik sveta?
Včeraj sva ob kufetkanju ravno takole podobno razmišljali z MNB. Pa se oglasi gospod, ki je bil prisoten z izjavo, da se pa njemu takšni ljudje nič ne smilijo, zakaj pa v šolo niso šli. "Halooooooo? Pa kje ti živiš?" sem ga vprašala. "Ali morda veš koliko ljudi z univerzitetno izobrazbo je brez službe?"
In še nekaj. Pred petimi leti sem ostala brez službe, mojemu bivšemu pa ravno v tistem času niso izplačali plače že tri mesece. Živela sva podnajmeniškem stanovanju in treba je bilo plačati najemnino, pa tudi vsaj kos kruha pojest v enem dnevu. Ker mi ni težko primit za nobeno delo, sem iskala vmes, dokler ne najdem drugega dela, kljub univerzitetni izobrazbi, delo v gostinskih in trgovskih lokalih. Nikjer me niso želeli vzeti, zaradi izobrazbe, so rekli. Potem se me je usmilila teta Sava (jep, ime ji je Sava), ki je imela trgovino v kampu v Fiesi in sem tako tri mesece delala pri njej. Ni mi bilo težko, še uživala sem v rezanju salam in kruha, ampak hudičevo težko je bilo priti do tega dela ...
smešno mi je, da imamo cene enake kot Nemci, plače pa 3x manjše. Pa kar preživimo. In kakšne avte kupujemo! po slovenskih cestah se vozijo same hude mašine, džipi, audiji....pa od kod folk jemlje?!! saj niso vsi tajkuni ali Rajko Hrvatič, madona. No, ko si jaz od porodniške odštejem kredit za stanovanje, mi ostane 660 € - za bencin, hrano, tamalo. Potem zmanjka. Ves "luksuz" (počitnice, knjige in ostalo) se služi s honorarnim delom. Žalostno.
Axa, v sobotni mladini je objavljen zanimiv članek stomatologinje (pozabila njeno ime), ki med drugim piše da imajo nekateri njeni kolegi enako plačo kot zidarski pomočnik. Seveda ne mislim da ima zidarski pomočnik previsoko...
Dinozaver postajamo svojevrsten svetilnik - vendar namesto da bi svetilnik svetil, na vrhu tuli sirena. Ampak nekateri si vztrajno mašijo ušesa!
Nta ja, s honorarnim delom - za kazen te pa še izdatno obdavčijo...
Plačan si toliko, kolikor je delo vredno. Očitno vodovodarje zelo cenimo
Objavite komentar