Everybody's talking at me. I don't hear a word they're saying, only the echoes of my mind. People stopping staring, I can't see their faces, only the shadows of their eyes. I'm going where the sun keeps shining thru' the pouring rain, Going where the weather suits my clothes, backing off of the North East wind, sailing on summer breeze and skipping over the ocean like a stone. ...Poje Madeleine Peyroux
Žilorezni petek.
Počutje, ki bi ga lahko opisali kot zmačkano, čeprav včeraj popila le eno pivo. Jesenska utrujenost pač. Čudno je spet biti doma - po vsem tem času.
Z D-jem ne moreva nikamor, ker nobenemu od naju še niso nakazali honorarjev. Tako sem obsojena, da deževen petkov večer preživim v domačinskem duhu. Najraje bi se ulegla v posteljo in si na glavo položila mokro gazo...
Kratkočasim se z razvrščanjem nanovonakupljenih knjig po policah ter obenem poskušam minimizirat količino nepotrebne krame. Kar se minimizacije krame tiče, dokaj neuspešno.
Z veseljem bi pojedla kakšen antidepresiv, ako bi ga pač imela pri roki, če bi se ga dalo kupit v trgovini kot sveže žemljice... Namesto tega sem prižgala vse luči ter sobo naparfumala z vonjem kandiranega sadja. Iz zvočnikov odmeva Madeleine Peyroux, ki s svojim nežnim vokalom asociira na mešanico Beth Gibbons in Billie Holiday. V teh uvodno jesenskih dneh mi za spremembo spet paše jazz - vštevši vse tone žametnih ženskih vokalov.
»September je za te stvari…« September je jutranja megla, je rosa, so dolge sence, dež in škornji. Voham kostanj, jabolčni sok in mrtvaške počitnice – na slednje (lanskoletne) imam prijetno žgečkljive spomine. Če malo premislim, zna bit jesen tudi lepa...
Počutje, ki bi ga lahko opisali kot zmačkano, čeprav včeraj popila le eno pivo. Jesenska utrujenost pač. Čudno je spet biti doma - po vsem tem času.
Z D-jem ne moreva nikamor, ker nobenemu od naju še niso nakazali honorarjev. Tako sem obsojena, da deževen petkov večer preživim v domačinskem duhu. Najraje bi se ulegla v posteljo in si na glavo položila mokro gazo...
Kratkočasim se z razvrščanjem nanovonakupljenih knjig po policah ter obenem poskušam minimizirat količino nepotrebne krame. Kar se minimizacije krame tiče, dokaj neuspešno.
Z veseljem bi pojedla kakšen antidepresiv, ako bi ga pač imela pri roki, če bi se ga dalo kupit v trgovini kot sveže žemljice... Namesto tega sem prižgala vse luči ter sobo naparfumala z vonjem kandiranega sadja. Iz zvočnikov odmeva Madeleine Peyroux, ki s svojim nežnim vokalom asociira na mešanico Beth Gibbons in Billie Holiday. V teh uvodno jesenskih dneh mi za spremembo spet paše jazz - vštevši vse tone žametnih ženskih vokalov.
»September je za te stvari…« September je jutranja megla, je rosa, so dolge sence, dež in škornji. Voham kostanj, jabolčni sok in mrtvaške počitnice – na slednje (lanskoletne) imam prijetno žgečkljive spomine. Če malo premislim, zna bit jesen tudi lepa...
Grem pogledat kaj bodo zanimivega povedali naši estradniki v Polnočnem klubu. Če sploh kaj...
Ni komentarjev:
Objavite komentar