Izled

Prve dni preteklega tedna sem se blizu tromeje Nemčija-Francija-Luksemburg (Meetlach) seznanjala s skrivnostmi izdelave skretov in ostale kopalniške keramike, doživljala bližnja srečanja s tuš kabinami vrednimi 19.000 eurov ter z različnimi vrstami šob v masažnih sistemih. Da ne omenjam bližnjih srečanj s šampanjcem in rdečim vinom... :-)

Na zgornji slikci lahko vidite kje smo spali: Schloss Saareck - dvorec Bochove familije, lociran sredi čudovitega angleškega parka. Začuda po hiši ni strašilo. Duhovi trofej losov iz Alaske, ki visijo v sprejemnici so nas pustili pri miru, strašile so samo veverice, ki so se lovile po bršljanu, ki obrašča hišo.

Kar fascinantno se je bilo takole prestavit za 100 let nazaj - sem se te tri dni v tejle sobi za "Barbike", ki (upravičeno) nosi naziv Nice, počutila kot kakšna baronica. Je pa zanimivo, da je v hiši še vse tako kot je bilo, vštevši original pohištvo. Do pred par let nazaj sploh niso imeli ključev za zaklepanje sob. Vse je jako "domačinsko"...

Splača se videti eno tako tovarno, kjer prevladuje tradicija (nastala leta 1748) in je za povrh vsega še vedno v družinski lasti. Ko vidiš kako izdelujejo sanitarno keramiko, ti postane jasno odkod visoke cene. Velik del te keramike namreč še vedno proizvajajo ročno, po skritih recepturah (kamenine, ki sestavljajo zmesi, so zakodirane v imena a la: Klaus, Susie, Bertha...).

Njihov salon kopalniške keramike je čista poezija, čeprav kasneje, ko človek nekatere od teh dizajnerskih presežkov preizkusi, ugotovi, da ni vse zlato kar se sveti. Kar zna biti šok za nekoga takega kot sem jaz - ker običajno dajem prednost formi pred funkcijo (in ne: osel ne gre samo enkrat na led, meni se je to zgodilo že večkrat), kasneje pa ponavadi ugotovim, da stvari itak niso kdovekako praktične in se potem vedno jezim sama nase... Po preizkušnji meni najbolj dopadljivega proizvoda - kad Aveo - ugotovim, da mi je naša navadna stara emajlirana kad, še najbolj všeč - predvsem zato, ker lahko migam z nogami in mi ni treba bit noter ukleščena kot velikonočna šunka v testu, pa še knjigo lahko berem. Tudi če bi imela na razpolago miljon in pol tolarjev, si banje Aveo najverjetneje nebi privoščila... Običajno te stvari ljudje itak kupujejo predvsem kot statusni simbol... No, ko smo že pri statusnem simbolu, je zanimiva tuš kabina Aquagate, vendar samo v primeru, da imate "odveč" 19.000 eurov, drugače lahko tole branje v miru preskočite... Steklen kubus s konzolo, izvedeno v lesu/kamnu/jeklu, z displayem, -dostopnim iz inside in outside - kjer si izbirate program tuširanja (wake up, irish rain, californian rain, fitness masažo in nevemkajševse), sauno ter predvajate vaše najljubše MP3 komade... Zveličavno, vendar za moje pojme precenjeno. Ena fina pogruntacija pa je prav gotovo wc, kjer senzor, ko zazna, da na wc-ju sedi vaša pojava, sproži ventilator, ki odsesa vonj, ki nastane kot stranski produkt vašega proizvoda. Jako praktično, say goodbye to Ambi pur!! Kot vidite sem postala pravi strokovnjak za kopalnice, so if you need an advice: Here I am!
Zame osebno je bil najbolj fascinanten njihov muzej, kjer so razstavljeni produkti razvrščeni po časovnem nastanku - ena izmed zanimivosti je vsekakor remake ploščic iz Titanika. Če imate doma kakšne starejše V&B-ove kose, jih lahko nesete tja ocenit. Jaz jih na žalost nimam.

Za "posladek" smo si privoščili shoppingiranje: tovarniška trgovina, kjer je možno kupit samo kose II. kvalitete: glede na to, da je komplet new wave - skodelica s podstavkom in zavito žlico (zgoraj na sliki) - stal 25 eurov, (še enkrat poudarjam da gre v bistvu za "škart") in da me je potem ko sem izračunala, koliko bi me prišel cel komplet šestih (prva kvaliteta: 300 eurov), sem obrzdala svoje dinnerware apetite in iz trgovine odšla zgolj z dvema darilcema, za katera sem odštela "samo" 40 eurov. Več kot preveč - draga je tale tradicija!