Hehe, ena bizarna štorija, tokrat z nočnega potepanja po Ljubljani.
Včeraj sem prišla na svoj račun - ker je deževalo sem lahko preizkusila mojo berlinsko pridobitev - štrahaste gumijaste škornje. So se izkazali za jako priročne pri preskakovanju luž na metelkovi in na komenskega strasse. In potem, kot da nebi blo dovolj da sva se do štirih zjutraj vlačila okrog (res da sva se od doma odpravila šele ob enih!!) greva še v Orta na eno pjačko. Itak brezveze - neka rokenrol scena, edina stvar ki je tam dobra je točeno pivo (pa seveda ambient od Vezjaka (??)). In pol ko se vračava proti avtu, v bivši Propagandi nekaj doni in skleneva pogledat kaj se dogaja, stopiva v lokal in se skoraj zaletiva v bejbo, ki je po lokalu paradirala v samih tangicah... In pol zagledava drogove, po katerih se je zvijalo meso in ostrmiva najprej v meso na drogu, nato drug v drugega in tako kakšno minuto stojiva, nakar spet oba naenkrat obrneva glave proti šanku in tam postrojeni v ravni vrsti sedijo sami temni dedci in bulijo v tiste drogove in midva spet drug v drugega - izbuljenih oči - kot takrat na Warschauer strasse, ko je vlak peljal v napačno smer - in jo samo ucvreva ven. En sam smeh naju je bil, ko sva pred očmi obnavljala sceno: Poleg nastopajočih sem bila jaz edina predstavnica ženskega spola IN TO V ŠTRAHASTIH GUMJASTIH ŠKORENJČKIH!!
Zdajle se pa odpravljamo na piknik v deževne Tuhinjske alpe. Mi že želodec zelo kruli!! Škoda ker D-ja ne bo zraven. Mi bo mičkeno dolgčas po njemu.
Poslušam: brnenje vetrnice v računalniku
Razmišljam: da je težko pisati, če je možganska skorja še malce prepojena z alkoholom, če je želodec prazen in če tipka Backspace ne dela korektno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar