Striptiz in gumijasti škorenjčki

Hehe, ena bizarna štorija, tokrat z nočnega potepanja po Ljubljani.
Včeraj sem prišla na svoj račun - ker je deževalo sem lahko preizkusila mojo berlinsko pridobitev - štrahaste gumijaste škornje. So se izkazali za jako priročne pri preskakovanju luž na metelkovi in na komenskega strasse. In potem, kot da nebi blo dovolj da sva se do štirih zjutraj vlačila okrog (res da sva se od doma odpravila šele ob enih!!) greva še v Orta na eno pjačko. Itak brezveze - neka rokenrol scena, edina stvar ki je tam dobra je točeno pivo (pa seveda ambient od Vezjaka (??)). In pol ko se vračava proti avtu, v bivši Propagandi nekaj doni in skleneva pogledat kaj se dogaja, stopiva v lokal in se skoraj zaletiva v bejbo, ki je po lokalu paradirala v samih tangicah... In pol zagledava drogove, po katerih se je zvijalo meso in ostrmiva najprej v meso na drogu, nato drug v drugega in tako kakšno minuto stojiva, nakar spet oba naenkrat obrneva glave proti šanku in tam postrojeni v ravni vrsti sedijo sami temni dedci in bulijo v tiste drogove in midva spet drug v drugega - izbuljenih oči - kot takrat na Warschauer strasse, ko je vlak peljal v napačno smer - in jo samo ucvreva ven. En sam smeh naju je bil, ko sva pred očmi obnavljala sceno: Poleg nastopajočih sem bila jaz edina predstavnica ženskega spola IN TO V ŠTRAHASTIH GUMJASTIH ŠKORENJČKIH!!
Zdajle se pa odpravljamo na piknik v deževne Tuhinjske alpe. Mi že želodec zelo kruli!! Škoda ker D-ja ne bo zraven. Mi bo mičkeno dolgčas po njemu.


Poslušam: brnenje vetrnice v računalniku
Razmišljam: da je težko pisati, če je možganska skorja še malce prepojena z alkoholom, če je želodec prazen in če tipka Backspace ne dela korektno.

Pomladna racionalizacija

Nekateri bi rekli spomladansko čiščenje. Ampak ni to. Imam itak vse zgledno počiščeno (?!!), samo ene pol stvari imam za odmetat. In to ni samo čiščenje sobe, temveč je tud za psiho dobro. Da na vsake toliko časa fizično delo zamenja mentalno. Poslušam ABBO, skačem po sobi in mečem stvari v koš, ki je na moje veselje premajhen.
Poskušam se držati načela, da vsako stvar, ki je vsaj dve leti nisem prijela v roke odvržem. Našla sem cel kup zasušenih barv, neko staro sliko, ki mi ni preveč všeč in jo bom nesla tipu v Muzej premoderne umetnosti, pa izpiske iz banke, ki so že dovolj obledeli da jih lahko vržem stran, prazne plastične lončke za rože, tri torbe s pokvarjenimi zadrgami, tri frnikule in še polno podobnih butastih stvari... Opažam da imam preveč revij in CD-jev in premalo polic.
Mislim da se bo tukaj jutri veliko lažje dihalo!

Poslušam:
ABBA - The day before you came

Pogrešam in iščem:
Katalog Velux
Katalog Knauf
Knjigo Pojdi kamor te vodi srce
CD Complete Billie Holiday
Album slik iz obdobja 2000 - 2004

Če je kdo katero izmed pogrešanih stvari zapazil pri sebi doma, lepo prosim da mi vrne.

Low energy

Uh, skrajni čas je že bil da se je življenje vrnilo na stare tire!! Razni meseni, jajčni, potičarski in ponočevalski užitki znajo biti kar ubijalski.
In vsled vseh teh pomladnih praznovanj tridesetletnic in vstajenj in nevemčesa še, sem se danes odločila, da je treba naredit eno radikalno potezo in izpostavit svoje telesce šoku, tako da sva se z L družno odločili da se udeleživa poprazničnega teka. Zelo je pasalo!! Jutri greva spet.

Poslušam: Wish - Thomas D
Razmišljam: da bom šla pod tuš, pol pa en čaj zvarit

Nehvaležnost...

Vsa sem zgarana!! Kako naporno je biti tridesetletnica!! In potem poleg dveh nadvse okusnih tort za slepe in slabovidne nekateri od tebe zahtevajo še makovo torto s čipko in nevemkajševse... Kot da ni bila postrežba par exellence?! Nekateri ljudje so kot vreča brez dna!!
Anonymous vsaj ti si zadovoljna in znaš pohvalit, ne pa tako kot nekateri, saj vemo kdo...
Eni so bili celo tako nesramni da so danes poklicali in rekli: "Nikoli več ne pridem na tvoj 30. rojstni dan!" Sam si si kriv, saj ni treba da vse spiješ kar vidiš! Sicer pa na tridesetega res ne bo več možno prit! Pa na kakšnega drugega...
Takole bi rekel naš ata: "Nehvaležnost je plačilo sveta!"

Ntica za danes prepozno - sem šele zdaj prebrala da bi me rada videla - bom pa v petek v tvojem okolišu, se lahko vidiva če češ - te bom zabavala na svoj razsmehljeni način!


+ dneva: Včerajšnje izdaje One ni videl nihče, tako da je ne morem prelistavat. Hvaljen bodi sveti Anton padovanski ker nisi pomagal pri iskanju butaste priloge!!
- dneva: D leži doma in tam kjer je bil prej zob ima luknjo (Mogoče je pojedel preveč torte za slepe in slabovidne?!)
Izgubila zadnji kafič na spisku pogojno užitnih kamniških pajzlov
Zbolela za mešanico hormonskega neravnovesja - babje jeze - vpliva polne lune in krize srednjih let.


Poslušam: Etta James - Stormy weather. Pa še res je!

Vsesortetorte

Sam tolk, da novte rekl da nisem prej povedala; torti bosta dve - torta nutella in jagodna (Makova torta s čipko pride na vrsto drugič).
Vabljeni!

P.S. Kdor bo med prvimi, bo lahko še izbiral (ali seveda po želji zajedel obe), če pa se bo prikazal prepozno, bo dobil samo riževe drekce s pomarančno čokolado, ki sicer lepo izgledajo, niso pa kdovekako dobri. You have been warned!

Zavist

Sadjarji so zelo zanimivi ljudje. Skoraj vedno te nasmejejo. Seveda je to vračunano v ceno - je pri njih občutno dražje kot pa v supermarketih...
Mmm, so se mi zacedile sline ob za slona velikih umetnih jagodah iz Italije. In potem prav naivno vprašam sadjarja če so dobre. In on pravi: "Ko so kle so dobre. Ja dobre so!" "Aha", si mislim, "potem pa, ko jih prineseš domov, pa niso več dobre al kaj?!" Sem bila prepričana da so ziher slabega okusa, ker so tako lepe velike in svetleče pološčene. Potem rečem: "Če ne bodo dobre, jih drugič ne bom več kupila." "Boš pa kaj drugega kupila". Ha, to pa pomeni da čisto zares res niso dobre. Kljub temu vzamem celo gajbico za 900 sit. In potem reče: "A ti dam v vrečko, da novjo sosedi gledal?" "Ma ja, dejte mi v vrečko, da nebo kdo skoz okno padel." V pogovor se vmeša starejša gospa z glavico radiča v roki in vpraša: "A živite v bloku?" "Ne, v hiši." In gospa reče: "Potem pa ne bo nihče padel." In sadjar; "tudi v hiši lahko pade skoz okno, zakaj ne?!" In spet gospa: "Sosedje vedno radi gledajo druge skozi okno." "Ja, " rečem, "radi gledajo kaj kdo ima." In sadjar: "Preveč imajo časa!"
Preden stopim iz avta, snamem vrečko. Naj sosedje vidijo!! Na moje razočaranje ni nihče padel skozi okno...
Čez pol ure skozi okno zagledam svoje sosede. (Preveč imam časa!!) Oni se radi razkazujejo, zato se ponavadi trudim, da skozi okno ne gledam preveč. Ampak nič ne pomaga, ker če ne gledam, jih pa itak slišim. Ne opaziti jih, je ponavadi neizbežno. Je podobno, kot če bi ti nekdo z bormašino vrtal skozi možgansko skorjo. Kako za vraga naj človek tega nebi opazil?! Poleti naprimer decibeli tako mnarastejo, da ne pomaga več niti če prižgeš radio, če pa pozimi sediš v zaprtem prostoru in imaš prižgano televizijo ni nič boljše.
No, pogledam skozi okno in kaj vidim: gospod in gospa sta sredi največjega vetra sedela na sredi vrta - na taki točki kjer ju lahko poleg nas opazijo tudi drugi sosedje - in pila pivo. Sta se mi zelo zasmilila, ker ju je gotovo kar pošteno zeblo na tistem močnem vetru. Ampak za dober družinski vtis mora človek tudi malo potrpeti, pa magari če faše vnetje srednjega ušesa!! Skoraj bi se imelo zgoditi, da bi organizirala našo familijo in bi šli tudi mi na sredino našega vrta z gajbico jagod in bi potem sosedje videli, da se imamo tudi pri nas lahko fino... Od zavisti bi gospod in gospa padla iz gugalnice. No, ampak to se ni zgodilo, ker sem se uspešno zadržala. Predvsem zaradi tega, ker nas bolj malo briga kaj si sosedje o nas mislijo. Mi se namreč bolj malo lovimo okoli hiše, jeseni ne pospravimo z vrta, ne hodimo na skupinske sprehode, ob nedeljah nimamo kosila točno ob dvanajstih, na dan nimamo opranih treh žeht in se ne smejimo točno od pol štirih do pol petih. Moji starši nimajo 15 vnukov s katerimi bi se postavljali. In jaz nisem poštena žena poročena, niti ni moj brat poročen gospod... Kako grozno mora biti, če imaš za sosede take divjake kot smo mi!


P.S. Jagode se bile pa zelo okusne. Moram narediti malo reklame za tega sadjarja. To je tisti s kamniške tržnice. Pa pazite da nebo kakšen sosed padel skozi okno! Še posebej pazite tisti ki živite v bloku!

Priznam...

... da sem gledala Sanjsko žensko. Kh kh... In se nasmejala kot že dolgo ne. Človeška neumnost res ne pozna meja!!

Čvrste obline!!

Kar je bil včeraj plus, je danes minus. V oči mi je namreš skočila priloga Dela, kateri sem včeraj uspešno ubežala, danes pa mi je hop skočila v oči in nato še v roke. Škoda.
Lahko bi namreč vedela - še preden sem jo zalistala - da je vsebina v tem času vsako leto enaka, čeprav se mi zdi, da letos morda z enotedenskim zamikom.
Ko glavna urednica dotične priloge pomisli na pomlad, se ji pred očmi nemara prikažejo dlake, celulit in shirani teleščki, okleščeni vsake ženstvenosti.
V prilogi sem med drugim našla nasvet, kako naj si naprimer obrijem svoje med zimo zarasle noge!! Zanima me, zakaj za vraga bi morali o britju nog razmišljati vsako leto ob istem času - v začetku aprila namreč?! Enako vprašanje sem si zastavljala že lani. Če bo šlo tako naprej, bomo morali vsakega četrtega aprila praznovati dan britja nog. In vsakega petega aprila dan boja proti celulitu. In vsakega šestega dan boja proti butastim prilogam Dela. Aha, potemtakem mora biti človek urejen samo spomladi. V začetku aprila kupiš dotično prilogo in tam te razsvetlijo z nasveti o britju nog in podobnih stvareh, katere imamo urejene ženske vsakodnevno na svojih urnikih. Mogoče si pa prezaposlene urednice in novinarke prilog brijejo svoje noge samo na pomlad?!
In potem je na zadnji strani slika neke bejbe, ki so jo poslali na nevemkakšno tekmovanje. Po mojem mnenju bi bilo najbolj primerno, da bi jo namesto na neko lepotno tekmovanje poslali na prisilno hranjenje. Me zanima, če bo revica sploh prišla do tja. Da se ne bo prej "razšraufala".

Edina dobra stvar v tej reviji je reklama za Dove. In ko smo že ravno pri všečnih reklamah. V smeri Mengeš - Kamnik je na začetku mengeškega polja (na levi strani ceste) še ena reklama ki mi je zelo všeč.

Poslušam: Koln concert
Kadim: cigareto
+ dneva: moje noge so trendy


P.S: Hehe, zanimiva je tudi reklama za laser: "Nekatera dekleta se skrivajo celo pred starši, včasih jih stiske privedejo celo do misli na samomor." Zanima me koliko ljudi letno v Sloveniji umre zavoljo dlak?

Kameleonski dan

Prav fina je tale pomlad... Kameleon je končno odspal zimsko spanje in zlezel iz svojega brloga. Danes je spet nabiral regrat, nakar ga je ene pol ure pral. Ko je končal z delom, je zlezel v kopalke in se namočil v džakuziju. Fino je bilo, ker je sijalo sonce in so se žarki odbijali od vodne gladine proti obrazu in se je obenem še malce posončil. Ko je prilezel iz džakuzija, se je zmasiral z oljem iz sandalovine in grozdnih pečk, nato popil kavico in obenem mimogrede zajedel skoraj celo karamelno čokolado - ob tem ko je jedel čokolado je sklenil, da danes ne bo jedel ničesar več, razen regrat za večerjo. Potem je šel rožice sadit, nakar se je skregal s kameleonom starejšim, ki nima estetskega feelinga glede sajenja rož. Kameleon mlajši je protestno zapustil delovno območje in šel sedet za računalnik, kjer sedaj piše.
Ko bo končal s pisnjem bloga, bo dimenzioniral lepljen strešni nosilec in ga obložil s pločevino. Vmes bo večkrat počekiral kaj je nakradel na muli. Nemara si bo skuhal še kakšen čaj, mogoče še prej zajedel regrat, okoli 23h bo malo potelefoniral, ob recimo 24h prižgal eno cigareto za zaključek dneva. Spat bo šel okoli pol dveh. Plana za to, kaj naj bi počel jutri še nima (ker mora biti življenje včasih tudi nepredvidljivo), ima pa plan za četrtek, soboto in ponedeljek. No, potem se pa pritožujemo da teden hitro mine...

Meni se zdi življenje kameleona strašno razburljivo!

Kameleon posluša: ko nekdo trobi in neznanega psa ki laja
Drugače posluša: Cocorosie
Razmišlja: Kje je letos spomladanska utrujenost?
V branju: Strojepisje za moške
+ dneva: Kameleonu ni uspelo prebrati One, kaj šele prelistati jo!!
- dneva: Ocvetličenje ni šlo po planu - še dobro da nismo v Mengšu, kjer vsako leto podeljujejo plakete za najlepše ocvetličen balkon. Aja, itak nimamo balkona. Hvalabogu!!

- pomladi: zbudile so se tudi neke žuželke ki jim ne vem imena in pičijo. Me zelo srbi