Petkov scenarij II.

Scenarij realiziran. Sicer z manjišimi odstopanji:
- Vsebina piknik košare je bila pojedena že v četrtek zvečer, zato smo prazno košaro pustili doma
- Črno stajliš krilo je bilo nadomeščeno z jeans krilom in roza svetleči štumfi z nevpadljivimi najlonkami.
- Kave nismo pili v Trstu, temveč v Piranu, ker en član odprave (to nisem bila jaz) s seboj ni imel legitimacije.
- Zatorej tudi nismo kupili taljanske Nutelle - posledično zvečer nismo pekli čokoladnih buhteljčkov.

Foto utrinki s potepanja:

Kameleonka leze po mestnem obzidju (Piran)

Vrata v Spacalov atelje (Piran)

Detajl vrat

Fantek in punčka se sončita na kamnu (detajl fasade ateljeja)

Orjaški kaktusi (Seča)

Obala školjk / pokopališče školjk (Ankaran)

Tik preden sonce čofne nazaj v morje...

P.S. Če vas je slušajno kdaj zanimalo, kaj počno prebivalci Pirana, boste odgovor na to dobili v spodaj opisanem dialogu. Sicer se ne spodobi "vleči na ušesa", vendar v tem primeru ni šlo drugače, saj je bila jakost pogovora tolikšna, da bi bilo praktično nemogoče "ne slišati"...

Pogovor v kafetariji ob morju:

X: Mene pa zanima, kaj delajo ljudje tukaj v Piranu?

Y: Kaj delajo, ja kaj delajo... Živijo!

X: Ja že že, ampak mene strokovno zanima kaj delajo?!

Y: Ja kuhajo. Kuhajo makarone. Kuhajo makarone in špagete.