Kako se naročiš pri zdravniku?

Kakopak se vsi strinjamo, da je internet imenitno pomagalo, zdi se, da bi, če bi nam ta umanjkal, bilo življenja kar konec, da sploh ne bi več vedeli ali se obrniti levo ali desno, stopiti korak naprej ali raje nazaj? Kaj bi potlej počeli z vsemi fotografijami pokvečenih nog z nalakiranimi nohti, s fotografijami kave v nešteto položajih -  vsega tega ne bi imeli s kom deliti in nastal bi res en velik dolgčas.  Poleg tega kar naenkrat ne bi izvedeli ničesar več o življenjih ljudi, ki nas sploh ne zanimajo, a kljub temu vsaj približno vemo kaj se z njimi dogaja, če že ne drugega, vsaj to, kam so šli na dopust in kdaj in kje so se vkrcali v letalo.

Tudi ne bi mogli neznancev v raznih Facebook skupinah spraševati neumnosti. Sicer obstaja rek, da nobeno vprašanje ni neumno, ampak no, saj vsi dobro vemo, da to sploh ni res.  Ta rek je enako trapast kot tisti, da o okusih ne gre razpravljati. In zakaj ne, vas vprašam? Sem članica Facebook skupine, kjer si med seboj pomagamo ljudje, ki imamo diagnosticirano isto kronično bolezen. Prav v tej skupini sem dobila ogromno informacij, ki so mi zelo koristile, da sem svoje zdravje spravila v red, zato tudi sama rada pomagam z nasveti, če je le v moji moči. Trudim se, da nisem vsiljiva, vedno povem, da je moja izkušnja takaintaka, da pa, glede na to, da smo si različni, mogoče pri osebi, ki sprašuje za nasvet, ne bo enakega učinka. Vedno si vzamem čas, tudi če je treba kakšno stvar napisati večkrat, saj je novih članic vsak dan več in verjamem, da marsikdo ne bere stvari, ki so bile objavljene mesec ali dva nazaj. Ampak včasih pa mi kakšna stvar močno privzdigne pokrov. Pred kratkim smo se pogovarjali o obravnavi pri različnih specialistih in o enem, pri katerem sem bila, sem podala svoje mnenje. Nato prileti vprašanje: "Kje se lahko naročim pri njem?" Najprej sem debelo pogledala, nato sem se skoraj ugriznila v vseh deset prstov, nazadnje pa napisala: "Kako bi se naročili, če tale skupina ne bi obstajala?" Ne morem, včasih se preprosto ne morem zadržati. Je res tako težko v Google vpisati ime zdravnika, da dobiš potrebne podatke in se naročiš na pregled? Nas je internet res tako zelo poneumil, da moramo druge spraševati, kje se naročiš k želenemu zdravniku? Ne vem no, resno me zanima, kako se taka oseba znajde v vsakdanjem življenju? Ali pa recimo v neki drugi skupini nekdo objavi fotografijo korita s sobnimi rastlinami, kjer je zemlja prekrita s kamenjem in nekdo drug vpraša: "Kje ste kupili kamne?" "Pri mesarju jih prodajajo na kilogram" kaj naj drugega napišeš? Ali recimo spet nekdo objavi fotografijo poslikanega kamna in nato sledi deset enakih vprašanj: kje bi lahko to kupili. Dobra tržna niša, človek nabere kamne, jih poslika in prodaja bedakom.

Pred dnevi sem svoje znance in prijatelje na Facebooku spraševala, če mi lahko kdo od njih priporoči kakšno dobro in cenovno ugodno vadbo hatha joge in med drugim dobila nasvet, da jogo lahko vadim kar doma, da si tako sama razporejam čas, da vaditi pa tudi znam, mi je povedala oseba, s katero sem po petnajstih letih, odkar se nisva videli, govorila le enkrat, pa še to le slabih deset minut. Ja ne vem no, če bi imela občutek, da imam dovolj znanja in izkušenj, da lahko to sama počnem doma, bi to vsekakor naredila, ampak ga nimam in zato iščem nekoga, h kateremu bi šla in bi me vodil pri vadbi. Upam, da bom svoje sklepe še nekaj časa uporabljala, zato jih res nočem skvariti z napačno vadbo.

Dajmo se zmenit, da se bomo potrudili in zadržali pri postavljanju butastih vprašanj, oziroma butastih odgovorov. Saj internet je fajn, ampak uporabljat glavo je tudi fajn, zato jo imamo, glava kljub vsemu ni zgolj samo za frizuro.