Kako ne greš k prehranskemu strokovnjaku

"Ko že ravno govoriva o prehrani, naslednji teden grem k prehranskemu strokovanjaku. Ne spomnim se njegovega imena, ampak je eden najboljših v Sloveniji, menda dosega nore rezultate, njegova filozofija je, da vse bolezni izvirajo iz napačne prehrane."
"Ja, s slednjim bi se deloma strinjala."
"Pojdi z mano, predavanje bo pri eni moji znanki v Šiški. Prideš tja, pogledajo tvojo telesno sestavo, vzamejo ti kri in naredijo jedilnik. Čez deset tednov se vrneš in vidiš napredek."
"Hm, nisem prepričana, da je to zame, imam svoj prehranski način, ki mi ustreza, nisem se pripravljena deset tednov držati novega rigoroznega prehranskega režima. Mimogrede, koliko pa to stane?"
"Nič ne stane, zastonj je!"
Ob besedi zastonj mi ponavadi v glavi začne utripati rdeča luč. "Mhm ..."
"Daj, ti bom preposlala mail, lahko greš samo z mano in poslušaš predavanje, gotovo boš kaj novega izvedela. Zraven je priložen vprašalnik, moraš natančno izpolniti in povedati kako se prehranjuješ."
"No, prepošlji, da vidim."
"Pa saj meni v bistvu nič ne fali, mogoče bi mi pasalo izgubiti kakšen centimeter okrog pasu."
"Ampak, kolikor sem razumela, pri tej metodi ne gre za hujšanje?"
"Ne, seveda ne, ampak no, če bi kaj izgubila, ne bi nič škodilo."
"Aja ne, to pa ne."

Torej: izpolneš vprašalnik, kamor vpišeš svoje osebne podatke in ga pošlješ neznancu. Potem ti ta neznanec (zanima me na kakšen način) pregleda telesno sestavo in (v kar sicer dvomim, a recimo, da verjamem pripovedovanju znanke) vzame kri. Popolnoma zastonj. Zakaj že? Ker je dobri samaritan, ki vam, kljub temu, da vas sploh ne pozna, želi vse najboljše? Neee. Ker mi je v glavi še vedno utripala rdeča luč, sem gospoda prehranskega strokovanjaka pogooglala, že prvi zadetek je ob imenu dotičnega izpisal magično besedo H****life. Znanki napišem, da sem ob iskanju naletela na magično besedo na H, da bom zato predavanje preskočila in raje počakala, da dobim informacije o predavanju od nje. Prejmem odgovor: "Kaaaj? Tega pa nisem vedela. Sori."

Kar me je ob celi zgodbi ziritiralo, ni dejstvo, da imajo v podjetju na H izdelano zelo dobro strategijo za pridobivanje novih strank, temveč to, da obstajajo ljudje in veliko je takih, ki nimajo nobenega zdravstvenega problema, poleg tega za svoja leta izgledajo nadpovprečno dobro, so inteligentni, razgledani, a se kljub temu pustijo ujeti v past - pripravljeni so izdati svoje intimne podatke, poleg tega bi se celo strinjali, da jim neznanec vzame kri (kar sicer močno dvomim, da ta gospod počne) in to samo zato, ker je zastonj in ker verjamejo, da bo to zanje dobro. Pa saj tebi je dobro že zdaj.

Znanki sem nato napisala, naj gospoda, ko naleti nanj, usmeri name, da mu bom z veseljem povedala kaj o zdravi prehrani.