nedelja, december 08, 2013

Počasi

-

V torek so v mestu prižgali novoletno dekoracijo. Okoli pete sva si v množici utirala pot do Prirodoslovnega muzeja, verjetno sva bila edina, ki sva hitela v smeri od Prešernovega spomenika čez Čopovo ulico, vsi ostali so namreč hiteli v nasprotno smer. Ne pomnim, da bi mesto že kdaj videla tako napolnjeno do zadnjega kotička. Ko sva hitela nazaj, so si vsi utirali pot v smeri ven iz centra, midva pa zopet v nasprotno smer. Sezona kuhanega vina se je začela. Kuhano vino na vsakem koraku. Kuhanček po evro in pol, kuhanček po dva evra. Kje si ga boste privoščili, pri Kljukcu ali pri Puški? Vino v plastičnih kozarčkih od Union piva. Beh, namrdnem se in pospešim korak. 
Četrtek ob pol dveh popoldne. Parkirišče pred Leclercom. Vse polno. Kje je kriza? A ljudje niso po službah? Če niso, od kod jim torej denar, je to od socialnih podpor? Mogoče od dela na črno? Dve uri časa pustim v trgovskem centru. Polovica reči na računu je takih, ki jih potrebujem, druga polovica so "frčki" - razvade razvadice. Utrujena, kot bi pretekla pol maratona, se sprašujem kaj mi je bilo tega treba in močno upam, da je bilo to zadnjič letos. Raje bi cel mesec jedla kislo zelje, kot da bi šla še enkrat v nakupovalni center.
Pridem domov, prižgem svečo, skuham čaj. Sedim ob oknu, pijem čaj in poslušam Chopina. To je moj veseli december. Zadnji mesec v letu zame vsekakor ni mesec histeričnega  množičnega veseljačenja, temveč mesec namenjen intimi. Pijem čaj v dvojini in odpiram vrata prijateljem.

7 komentarjev:

Anita pravi ...

Uf svečke.
Že leta si jih nisem prižgala.
Evo, takoj zdajle.

Lepe praznike želim!

mojchka pravi ...

Zadnji stavek mi je privabil solzice v oči.
Pesniško!

matilda pravi ...

december je mesec, ko zunaj zebe, ko izbrskaš nekaj okraskov in jih poskušaš na novo postavit, ko malce bolj diši po cimetu kot ponavadi. lučke so pa le kolateralna neškoda. nič lepšega kot ingverjev čaj in briljantni šulenci na ta večer.

matilda pravi ...

..pa dopisovanjem z oddelkom Delo naročnine...zanimiva zgodba Kdo je tu nor:DDD

GoLa pravi ...

Moj december je podobno ležeren, le da se za povrh izogibam tudi nakupovalnim centrom (dve uri bi me itak čisto iztirile!). Uživajta v dvojini.

Tina pravi ...

se ne bi mogla bolj strinjati. december je zame čas prižiganja svečk na doma narejenem venčku, od otroškega živžava razmetano stanovanje in večeri v topli dnevni sobi. na dan uradnega prižiganja lučk sem bila sicer v mestu, bolj zaradi otrok, da sta videla to 'čudo'. zaradi neznosne gužve sem bila presrečna, da sva lahko male rokice držali dve odrasli osebi in da mi ni padlo na pamet, da bi ju peljala v mesto brez spremstva. veseli december po merilih množice? ne hvala. komaj čakam na januar, izpraznjene ulice in sveže prepihane možgane :).

anolopka pravi ...

Tako zelo res. In tega kuhanca v plastiki, tudi jaz ne razumem...