Ko gre vse narobe. V piskru vrejo mali vulkančki, ki škropijo po rokah, masa pa se po dveh urah mešanja noče in niče strdit. Ko si odmeril več kot pol manjšo količino sladkorja kot je bilo navedeno v receptu, pa se na koncu izkaže, da je presladko. Ko se namesto treh ur masa peče sedem ur in po sedmih urah še vedno ne da željene konsistence. Kaj narediš takrat? Vsebino zapakiraš v kozarčke, na etikete pa pripišeš "najboljši"! Prvič, zadnjič in nikoli več. Vedno sem mislila, da bom najboljša gospodinja. Sem pa samo gospodinja. Ehja ...
13 komentarjev:
ne obupat ;)
pri kutinovem siru je pomembno sledeče.
1. zelene kutine (nezrele) imajo več pektina, ki pomaga da zadeva postane trda - zaželira.
2. ko jih olupiš in razpeščičiš pustiš tisto belo kožico okoli peščic, ker je polna pektina.
3. če so kutine zrele, je smiselno dodat sok limone (za žele je namreč treba, sladkor, pektin in kislina)
4. zelo pomembno če nočeš kuhat 7 ur je sledeče...
ko imaš kutine narezane na koščke jih daš v lonec preliješ z nekaj vode, pokriješ s pokrovko, in daš v pečico za 1,5h na 225 stopinj, pod lonec daj pekač ;)
ko se to skuha, dobro odcediš kutine (tekočina je uporabna za sok, žele, liker). Kutine pa zmiksaš v pire.
5. ko kuhaš, ne pozabi da je pomembna količina sladkorja. na 1 liter kutin, je obvezno dat 1kg sladkorja, ne se sekirat da je to ful preveč sladko, kutinov sir ni nekaj s čimer se bašeš naveliko, ampak poješ en košček in si poln. poleg tega količina sladkorja odlično konzervira in ta reč lahko stoji pol leta in več brez problema.
6. ko to skuhaš mora postati GOSTO in dobi tako rdečo barvo. Takrat to vliješ na pekač s pekipapirjem. lahko daš v pečico za kakšno uro na 100 stopinj, ampak ni treba, efekta namreč skoraj ne bo, zato je škoda elektrike ;)
7. vse lepo pokriješ s kuhinjsko krpo in pustiš stat.. nekje v roku enega meseca bo zadeva taka kot mora bit. ;) garantiram, če ne verjameš, lahko prideš na obisk probat.
lep pozdrav in čimveč uspeha pri kuhanju kutinovega sira
peter
Huh ... najlepša hvala za izčrpne nasvete! To so tiste "skrivnosti", za katere bi bilo dobro, da bi bile dodane ob receptih.
Ugotavljam, da sem naredila več napak, poleg osnovne, da sem s kutinami predolgo čakala in so bile prezrele, pa da sem dala premalo limoninega soka.
No, moj rezultat je vsekakor presladek, sumim da zato, ker so bile prezrele, ker dobro vem, kakšen okus ima tisti "ta pravi".
Že to da se lotiš, te dela pravo gospodinjo. :)
Ne vem, ne vem ... :)
Komu mar vsebina, če je pakunga tako luštna. :)
Saj saj, to je z namenom tako narejeno, da ljudje ne bi porajtali vsebine. Ne, saj vsebina je po okusu čisto v redu, problem je le v tem, ker jo je treba precej pojesti. Kar ni tako zelo napak, če dobro premislim. ;)
samo ne obupat pa bo ;)
lp
peter
Kako se pa ta reč je, kot priloga? In k čemu? Še nisem poskusila.
Peter, ne bom. Do drugega leta bom že pozabila. :)
Špiklja, zadevo se konzumira kot nekakšne žele bonbone. Zelo dobro je, verjemi! :)
Ja, kot žele bombone.
To je v bistvu sladica, tako močna (s sladkorjem) da poješ en košček in imaš dosti, recimo jaz, ki sem res sladkosned imam dva koščka čez glavo dosti ;)
sicer pa imaš več variant kako se to je. Ena, ki jo ubiram jaz, je da na površino kutinovega sira vtisneš polovičke orehov. Lahko tudi ameriških orehov (pecan) - odlična izbira. Verjetno bi šlo s kakršnimi koli oreščki.
Drugače, pa ga nekateri lepo narežejo na kocke, in ga povaljajo v prah iz drobljenih mandljev in/ali orehov. oboje mora biti super, vendar nisem probal ;)
lep pozdrav
peter
ojoj, kot da berm svoje misli s prejsnje sezone.
vsi poskusi s kutinami so se koncali kot polomija.
mogoce jim po petrovih navodilih dam priloznnost drugo leto.
letos naj delajo zgolj to, kar znajo najbolj, disijo!
Podobno ratluku?
Sploh ne.
Objavite komentar