Prav nič. Zanima me, ali je tisti nadev v limonini piti s sivko iz bistroja Bazilika pečen ali ne. Močno namreč sumim, da ni. S taistim vprašanjem smo se ukvarjali včeraj, med oblizovanjem ob popolni sladici. Sicer pa tudi slana špinačna pita s pinjolami in feta sirom ni bila kar tako. Moram reči, da me je malo zbudila iz zimskega kulinaričnega dremeža, zadnje čase sem namreč zapadla precej rutinirani zimski kuhinji: gomolji, čičerika, leča, kislo zelje in repa. Glede na to, da se na tržnici že da ujeti liste mlade špinače (tisto mlado, ki se dobi skozi celo leto in pride iz Italije, gladko spregledam vsakič ko naletim nanjo), se bom verjetno v bližnji prihodnosti po dolgem času podstopila narediti špinačno pito. Določene reči so tako zelo enostavne za izdelavo, pa nanje kar pozabimo.
Sicer se pa včeraj nismo najedli le dobrih pit, z drago prijateljico M. sva se nekaj minut kasneje v bližnji trgovini najedli še zarečenega kruha. Običajno se z zarečenim kruhom bašemo bolj vsak zase in verjetno se strinjate, da ni preveč fajn, v dobri družbi pa je taisto opravilo, še posebno če se v nakupovalni vrečki znajde zadovoljiv rezultat, nadvse prijetno.
Da ne bo pomote, steklenička na spodnji sliki ni stvar o kateri govorim v zgornjem odstavku, je simpatično darilo od M. Raje ne bom povedala s kakšnimi besedami je bila pospremljena predaja. ;)
P.S. M. je ena tistih, z alergijo na plastična okna. "Okna boste seveda obdržali?!" je bil njen prvi komentar na situacijo.
3 komentarji:
M, ti si prijatljica kot se šika-
Na mojem blogu nagrada zate!;)
Matilda, res je. Čeprav po novem stanuje daleč stran in se poredko vidiva, je meni vedno enako blizu. :)
Jeeej, Zulejka hvala! :)
Objavite komentar