"Živjo, zanima me cena tiste luči tamle." "Ja... ta luč je pa znižana, je zadnja in je za štirideset odstotkov cenejša, blablabla ... Delaš kakšen nov, zanimiv projekt?" "Da. Svojega." "Aha ... lepo." Ja, to ti misliš ... Najtežje je delati zase.
"Ja gospa, ampak okna boste pa zamenjal, a ne?" "Ne gospa, pustili bomo obstoječa." "Ja zakaj?" "Ker so lepa, samo obnovili jih bomo." "Ampak gospa ... veste, ko je meni umrl mož, sem najprej zamenjala okna. Vam povem, to je bila ena najboljših odločitev! Ja gospa, ampak to je pa škoda, da jih vi ne boste zamenjal. A jih res ne boste? Vam bo žal, veste" "Zaenkrat jih ne bomo, če se kasneje odločitev izkaže za napačno, jih bomo pa takrat zamenjali." "Ja, samo, če jih ne boste zamenjali, se vam bo poznal pri kurjavi. Moja zdaj tako tesnijo. Gospa, pridte pogledat, pridte k men pogledat kako moja dobro tesnijo." "Saj vam verjamem, ampak mi jih res ne bomo zamenjali. Veste, pri nas smo malo starokopitni." Hm ... naša okna zdaj kazijo fasado hiše, vsi ostali imajo namreč plastična.
"Ko bosta menjala vrata, mi povejta, imam en kontakt za dobra vrata." "Ampak midva jih ne bova menjala." "A res?" "Ja, obnovila bova obstoječa." "Ampak saj so lesena, les se krivi. Jaz sem zamenjala vsa vrata." "Les je pač tak, da deluje, naju to ne moti." "Aja ..."
"A bosta imela talno gretje?" "Ne, ohranila bova obstoječ parket." "Ampak v kopalnici bosta pa najbrž imela talno gretje?" "Ne, v kopalnici bova imela po tleh terrazzo." "Ampak to je mrzlo!" Nikogar ne poznam, ki bi tarnal, da zaradi hladnih tal v kopalnici slabo živi. Poleg tega pozimi radi hodimo obuti v štumfe iz domače volne.
Nikakršna retro ptička nisem, kakšen dom si želim, vem že od nekdaj - sodoben, z rahlim pridihom časa v katerem je nastal. Docela zminimizirano lupino, z vsebino, ki jo naplakne čas. Ob omembi bambusovega, tikovega ali kakšnega podobnega "egzotičnega" parketa zastrižem z ušesi in zavijem z očmi. Obstoječa parjena bukev in hrast v hodniku, položena na ribjo kost, pa nov ladijski pod iz slavonskega hrasta v kuhinji. Mimogrede, v Sloveniji imamo tudi gozdove, kajne? Obdržali bomo obstoječa macesnova okna, katerih napaka je menda ta, da prepuščajo malo zrakca - plesni v kotih se nam torej ni treba bati, smrti zaradi zadušitve, tudi ne. Zadnje čase sem še toliko bolj alergična na odvratne strupeno bele debele plastične okvirje, ki so zakraljevali skorajda v vsakem kotičku mesta. Nič ne rečem, na nove zgradbe zaradi mene dajte kar vam pride na pamet, stare pa ali obnovite kot je treba ali pa jih pustite pri miru. Naša hiša se je pred kratkim za las ognila menjavi docela ohranjenih lesenih oken na stopnišču, s plastičnimi. Sokrivka za nemenjavo sem tudi sama (kar si štejem v čast), okna je bilo namreč treba pozapreti, da se je le izkazalo, da niso pokvarjena. Samo slabih deset minut časa ti vzame, da s pomočjo izvijača pozapreš pet tridelnih oken. Slabih deset minut, da ugotoviš, da sploh niso pokvarjena. Na hišnem sestanku je potem nekdo precej pametno navrgel, češ da so okna umazana ter, da so se med šipami zaredile muhe. Če so umazana, se jih pač pomije, kajne, za debele mesarske muhe pa obstaja insekticid. Menjava lesenih oken za plastična bi morala biti okarakterizirana kot osmi smrtni greh.
V sanitarnih prostorih smo pod debelim slojem keramičnih ploščic ostrmeli nad najdbo: terrazzo mi je na obraz narisal nasmeh, ki bi se verjetno lahko kosal z nasmehom arheologa, ki je pravkar našel vstop v Tutankamonovo grobnico. Tlak v wc-ju je bil ohranjen do te mere, da se ga da spodobno obnoviti, kopalniškega pa je tekom let doletelo preveč nesreč, tako, da ni dajal kakšnih obetajočih znakov življenja. Roditelj, sicer operativni vodja projekta, pred časom niti slišati ni hotel o izdelavi terrazza v kopalnici, zato smo za tjakaj naročili keramične pološčice. V nedeljo zjutraj pa je zacingljal telefon: "Ti, veš kaj ... malo sem razmišljal, ne vem no... malo razmislita, kako bi se vama zdelo, če bi v kopalnico dali terrazzo." Ni bilo kaj razmišljati. Tudi dejstvo, da dva paketa ploščic verjetno nikoli ne bosta ugledala luči naše kopalnice, ni botrovalo odločitvi v prid keramike. No, če kdo od vas hlepi po novih ploščicah v kopalnici, kuhinji ali kjer koli že, prilagam link do naših nesojenih lepotic: tukaj. Specifikacija: keramične ploščice serije Minoo, dimenzije 20x20 cm, barva A9 (siva), 2,40 m2 (= 60 kosov). Kupljene so bile z 20% popustom, po enaki (ali celo za spoznanje nižji ceni) jih prodamo naprej. Možnost dokupa v Sloveniji.
Tako, zdaj pa prosim še vi povejte kaj si mislite o plastičnih oknih, muhah v škatlastih okvirjih, kahlcah ali ne-kahlcah, o bambusovem parketu ter o starokopitnosti.
9 komentarjev:
Koncno se nekdo, s katerim si delim enako mnenje! Le zakaj bi bilo staro slabo, ko pa vidim na lastnih izkusnjah, da je nasa hisa, zgrajena se po starem, a ocitno kmecki zdravi pameti, odlicno zgrajena. Imamo lesena obnovljena okna, se na skatlo, prav tako star parket na ribjo kost, ki kaze znake preteklih stopinj...in v tem je car! Namesto, da bi cenili dobre in kvalitetne stvari, jih zaradi modne muhe mecemo ven in menjamo, s prosim lepo, plastiko! Sosedje imajo toliko plesni zaradi vse plastike, ki tako fino tesni, da se kar po glavi tolcejo...
Tudi teraco imamo se na stopniscu, v kopalnici smo stare kamnite ploscice zal morali zamenjati.
Kljub vsemu pa menim, da je dusa hise ohranjena.
Vse dobro, veliko veselja z obnovo!
Lp, Iza
Najprej hvala za razsvetlitev: vsak dan hodim po stopnicah iz terazza pa tudi v veži ga imamo, ampak nisem vedela, da se mu reče tako. Mi je bil pa že od nekdaj všeč, zato se že veselim fotk vajine kopalnice in wcja. Pa, itak, tudi fotk drugih sob v stanovanju, da si malo napasem oči.
Vsekakor sem pa vedno za obnovo, če se le da, šele nato se kupi novo. Pa za čim manj plastike in čim več lesa. Novega, starega, ni važno, les je enostavno lep:)
Pa srečno pri obnovi.
Anonimni, včeraj sem imela na obisku prijateljico. Prva stvar, ki jo je izrekla ob vstopu v stanovanje, je bila: "Saj okna boste pustili, kajne?" Sem bila prav vesela, da končno nekdo misli enako. :) Plastika je meni skrajno zoprna, pa naj bo v okenskih okvirjih, na tleh ali pa na kuhinjski mizi (plastična posoda ...).
Jagodka, meni se je zdel tak tlak v časih obiskovanja OŠ nekaj najgršega, sem potrebovala nekaj časa, da sem se znebila predsodka. Kar se pa tiče lesa: res da posebno toplino, sem pa mnenja, da ga mora biti ravno prav, da človek ravno ne dobi občutka kot da živi v brunarici.
Hvala obema za lepe želje!
Še ena v resnici sploh ne starokopitna mladenka se javljam v podporo! ;)
Sama sem za naravne materiale, a nekako niti nimam pravice obsojati tistih, ki si želijo, jim je všeč ali se nagibajo k novodobnim umetnim materialom. Težje je najti skupni jezik v večstanovansjkih stavbah in pri tem podpiram zdravorazumski pristop, v skladu s katerim ni za na smeti nekaj, kar je še popolnoma funkcionalno in za povrh všečno na pogled.Pa vabljena v "brunarico". :)
Pravica ali ne, odvisno o kakšnem okolju govorimo, meni se zdi, da v določenih primerih imamo pravico komentirati: predvsem kadar gre za starejše objekte, ki se nahajajo v ožjih mestnih centrih, take ki niso nujno spomeniško zaščiteni, pa jim z diletantsko prenovo in neskrbno izbranimi materiali lastniki kvarijo podobo.
Povabilu v "brunarico" se pa z veseljem odzovem. :)
Seveda nas je še nekaj takih. Pri branju oglasov za nakup stanovanja me najbolj razžalostijo tisti prenovljeno, menjana okna itd., ker že vem, da je vse plastično in grdo. Trenutno živimo v najetem stanovanju v novogradnji, kjer je zaradi plastičnih oken in ostalih umetnih materialov tako obupen zrak, da nikoli ne bo dišalo po domu. Res škoda.
Vidiš, na to pa sploh nisem pomislila - vonj po domu, ja.
Meni pravi kolegica- nova okna imamo pa toliko plesni dvakrat v treh letih smo vse brebelili- ja nova plastična okna so super ampak treba je okno odpret vsak dan- jaz imam plastična okna in sem zadovoljna- tudi plesni nimamo ampak kot rečem ZRAČENJE- pa tudi nova lesena okna se dobijo pa še subvencija ti pripada- vsekakor je les prijaznejši-vonj po domu pa pride z svežim zrakom...
Objavite komentar