sobota, januar 05, 2013

Preljubi umirjeni januar



Mesec, ki prinaša spremembe - dnevi se daljšajo, spet smo dobili sonce in noči so zopet jasne. Kot ponavadi, so prvi januarski dnevi na moji strani izjemno umirjeni. Letos me za spremembo na prve dni novega leta ni pričakala viroza, gripa ali kaj podobnega, temveč le nahodni prehlad. Sicer blag, a dovolj močan za tehtne izgovore in izmikanja nujnemu ter preganjanje dolgega časa v postelji. V odmorih, med ogledom posameznih delov raznih nadaljevank se trudim z branjem. Pamukov Istanbul mi še ni čisto stekel. Odkar se ga je nekje (ne vem še, če po nedolžnem) prijela oznaka "dolgočasen", sem ga dala malo na stran. Tudi sicer sem se v zadnjem času knjigam, nenamerno, izogibala. Zadnjo prebrano, Muzej nedolžnosti sem počasi glodala od septembra, pa tja do konca decembra. Moram reči, da me je knjiga v drugi polovici precej razočarala. Kljub temu ... na srečo se mi je med branjem (nekje na sredini knjige) povsem nenadejano ponudila priložnost obiska Muzeja nedolžnosti v Istanbulu, ki je knjigi dala novo dimenzijo. Prednost knjig pred filmi je, da si ob branju ustvarimo čisto svojo predstavo o napisanem, prav zato se ne morejo primerjati s filmom in iz tega vzroka filmi, če jih gledamo po tem, ko smo prebrali knjigo, često razočarajo. Obratna pot seveda spet ni priporočljiva, saj si potem ob branju preveč vezan na podobe iz filma. Kakorkoli ... Muzej nedolžnosti je vsekakor zgodba zase. Razstavljeni predmeti so, poleg tega, da soustvarjajo zgodbo, tudi zgodba preteklega, izgubljenega časa. Ampak ja, videti na enem mestu razstavljeno skoraj vse kar je opisano v zgodbi, je svojevrstna prilika. Pa pri vsem skupaj ne gre le za predmete kot take, kot bi si mislil površen opazovalec, temveč za avtorjevo sposobnost, da s premišljenim prikazom teh v gledalcu vzbudi svojevrstne občutke. Kot rečeno, me je knjiga, predvsem v zadnjem delu, zaradi preveč dolgovezenja brez pravega smisla, razočarala, ampak to kljub vsemu ni razlog, da je ne bi priporočala v branje. Istanbul pa ... sem šele na dvajseti strani. Bomo videli. Kaj zanimivega berete ali ste prebrali v zadnjem času?


Medtem, ko sem že ne vem kolikič kuhljala ingverjev čaj in mi je pogled ušel na kuhano olupljeno peso, se mi je v glavi porodila zamisel za krepčilno solato za bolnike s prehladom - trenutno sva celo dva taka primerka pri hiši. Eden ne mara pese. Nič zato, okus je precej drugačen tistemu, kot ga imate, tisti, ki ne marate pese, v spominu iz otroških let. V skodelici sem zmešala na majhne kose narezan svež ingver, čili, kumin, ščep soli, žličko medu, oljčno olje in malo limoninega soka. Rezine pese sem razporedila po krožniku in prelila z mešanico. Presenetljivo dobro je izpadlo. Naslednjič bom poskusila zraven skombinirati še pršut. Bi ga že danes, če ne bi včeraj vsega pohrustala.


11 komentarjev:

matilda pravi ...

Istanbul je ena od mojih najdražjih knjig (pazi, imam jo dveh jezikih), ker se vanjo potopim tako občasno, kadar si zeželim tega dvojnega mesta.

trenutno nimam odprte nobene, ker v prostem času mešam kolače...pridi v soboto na tržnco pod palme;)

Vanja pravi ...

Zanimivo. No, meni je knjiga zaenkrat všeč, ampak ne bom nič rekla, dokler se ornk ne potopim vanjo. Muzej si prebrala?

Naslednjo soboto ... Hvala za povabilo, ker ta vikend počivam, se moram naslednjo soboto udejstvovati v delovni akciji "stanovanje", tako, da ne bo nič. Pričakujem pa poročilo s terena. ;) Naj ti kuhovnica lepo teče, peč pa naj bo ubogljiva!

matilda pravi ...

peč ima svoje življenje:D

muzej me še čaka, sem pa zadnjič lsitala tudi njegovo The Innocence of Objects (ko prebereš muzej...)

poročilo (tudi slikovno sledi), še zmeraj sem v zaostanku z e-pošto (sem še v decembru)

ura pravi ...

Js pa trenuto prebiram Hobita. Sem si pred prazniki ogledala film in ugotovila, da sem že veliko pozabila :)
Si ljubiteljica Tolkiena?

Vanja pravi ...

Nisem še ničesar brala od njega. Mi pa tovrstna tematika ni kaj preveč blizu. Morda bi morala enkrat poskusit.

Nataša pravi ...

Berem Pahorjevo Knjigo o Radi. Dnevniški zapisi, neosladno, večinoma bolj knjiga o Borisu, ampak na momente butne na dan njun odnos, ki je bil daleč od idile. :)

matilda pravi ...

lepo si to povedala. rada je bila bolj sporedna protagnistka. kar Maestro ni nikoli negiral...ampak je zmeraj in vedno in do konca bila . zraven njega.
žrtev ačli soprotagonstka.....

rekel je, ona je vedela, da moram biti svoboden....

Anita pravi ...

Ooo, hobit je zakon!

Jaz v zadnjem času nisem nič prebrala. Sem si pa včeraj ogledala en super film. Incendies.

http://www.imdb.com/title/tt1255953/

Vanja pravi ...

Hm, potem moram res enkrat poskusit s tem Hobitom.
Incendies? Sem počekirala na IMDb, bere se obetljivo. ;)

Katarina pravi ...

Priporočam Eleganco ježa, že dolgo nisem prebrala tako fajn knjige.

Irena pravi ...

Preko nine maline pristala na tvojem blogu.
V branje priporočam Malo Anglijo, res po dolgem času lepa knjiga.
http://zivljenje-s-konceptom.blogspot.com/2013/01/mala-anglija.html

Pa še to: Dalmatinci na kuhano rdečo peso dajo olivno olje in trdo kuhano jajce.