torek, september 04, 2012

Jesen je čas z Brahmsa

-

"Gospa, greste vi tudi v šolo?" je spraševal režeči se mulc, medtem, ko sem si s kolesom utirala pot med njimi. Včeraj, ko so mladiči dobesedno preplavili mesto, se je bilo precej težko prebijati skozenj. Zadnje čase me vse večkrat nazivajo z gospo in to mi je vedno bolj všeč. Če izgledaš premlad, ima marsikdo občutek, da te lahko pošlje po čike in časopis, ali pa poboža po laseh in v roke stisne liziko. Če si gospa, si gospa in imaš mir. Sicer pa, ko sem bila stara toliko kot so zdaj oni, so se mi zdeli ljudje, ki so bili stari toliko, kot sem zdaj jaz, prastari. Kakor koli že, meni je dejstvo, da sem (končno) prepoznana za gospo, všeč - navsezadnje ima tudi starost svoje prednosti.
Berem, da naj bi bila Kosovelova Pravica najbolj prodajana knjiga v avgustu. Očitno  ljudje kljub navidezni apatiji gojijo tiho željo po spremembah. Moj preskromni prispevek k trenutnemu stanju v družbi je zmerna do pretežna ignoranca. Nič nimam od tega, če berem in poslušati stvari, na katere nimam vpliva. Kljub vsemu se človek ne more kar tako odrezati od sveta, na vsake toliko časa nehote preberem kakšno bedastočo  ...
Kje drugje bi bil minister, ki na Twiterju kvasi takšne neumnosti jih kvasi Drvinko (med drugim, o morebitnem odpuščanju na Delu: »To je pa dobra novica bomo imeli več objektivnega poročanja …”), že zdavnaj prisiljen podati odstopno izjavo. Nametavanje neumnosti in žalitev je, kot se lahko vsak dan znova prepričamo, v zadnjem času postalo vsakodnevni šport. Ko je neumnosti preveč, postanemo nanje neobčutljivi. Ali pač ne?! Neobčutljivost v kombinaciji s prestrašenostjo, je precej nevarna kombinacija.
Včeraj sem, medtem ko sem iskala informacije o neenakomerni pigmentaciji, na enem od forumov naletela na temo o družini, ki je umrla v nesreči z balonom. "Ta hči je imela za starša po letih stara starša." in "To se pa zgodi, ko skušajo starši svojim sončkom omogočiti vse živo in gredo potem, ko izčrpajo vse možnosti (beri: otroka ne veseli nič več) še na takšne daredevilske (drzne) podvige, kot je izlet z balonom ob napovedi slabega vremena." sta bila dva od komentarjev. Do zdaj sem bila precej zmotno mislila, da so norci, ki se po forumih pričkajo o politiki najhujši, a očitno temu ni tako. Kaj se dogaja s to družbo?
No, potem pa sem naletela na tale članek. Človek je vesel, ko prebere kaj takega.

Naj vas zgornji zapis ne zavede - nisem (še) zapadla malodušju. Pri meni je vse po starem, potihem odštevam dneve do naslednje selitve (kajti, kot vemo, pri meni leto ne more miniti brez vsaj dveh), hodim na Rožnik, kuham jabolčni kompot in poslušam Brahmsa. Menda je jesen primeren čas zanj, so rekli tisti, ki vedo. 

Pred dnevi sem, precej ponosno, v mehurčkast polivinil zavila nakit, ki bo ta teden odpotoval na razstavo v izraelsko mesto Holon. Bi bil to lahko razlog za pozno-jesensko potovanje? Menda že.

12 komentarjev:

matilda pravi ...

če greš v Tel Aviv se veslim, kot da grem jaz.
Če ne greš se veselim vseeno, ker bodo tamkajšnjo ljubitelji lepega deležni lepega.
Komentarje na netu ni za brat, ker oz. se jih neha brat v trenutku,ko se zaveš, da kaj takega ne bi poslušala od nekoga, ki bi ga naključno srečala na ulici
Brams je lepa izbira.
In biti gospa ima take prednosti. Jaz napr. brez zadržkov pametujem. In tudi tisti, ki ne upajo ugovarjat, poslušajo. Iz rešpekta;)

Vanja pravi ...

Tel Aviv. :) Holon. Jeruzalem. :) Jeej, ni boljšega kot dvojno veselje!

Res, biti gospa ima svoje prednosti. Šele zdaj vem, da sem na tihem od nekdaj komaj čakala, da bom gospa. ;)

tjasa pravi ...

Saj bi ti bila fovš za Izrael, ampak grem jaz tudi. Kdaj pa pojdeš? Pridem še jaz pogledat razstavo. :)

Vanja pravi ...

Sredi novembra. Ti?

tjasa pravi ...

Ah, potem se bova ravno zgrešili. Jaz grem konec oktobra, začetek novembra.

Si že bila kdaj prej v Izraelu?

Vanja pravi ...

Ne, prvič grem. Ti, si že bila? Ko se vrneš ... se boš oglasila na mail, da te malo izprašam? :)

tjasa pravi ...

Bila, pred 12 leti. Si vedno obljubljala, da ko bo pa mir, pa grem spet - in to tako, z ruzakom, da ga prediham na polno, predvsem Jeruzalem. No, intifada je šla mimo, Gaza je šla mimo, jaz se odločim, pa evo spet: mogoče ravno v vojno z Iranom. Vsekakor upam, da ne :(

Ko si boš planirala itinerar, si največ časa nameni za Jeruzalem. Sicer na severu in čisto na jugu nisem bila, ampak iz vsega, kar vem in kar sem videla - ירושלים je to. Tel Aviv je za na koncu. Pazi, kako boš okrog petkov / sobot potovala. Shabbat ni anekdota, pač pa zelo zares. :)

Vanja pravi ...

Tjaša, v Tel Avivu bom nastanjena, Jeruzalem pa je v planu "vmes". Hvala za nasvete! :)

tjasa pravi ...

Vanja, a si že šla?
Jaz sem ravno nazaj, valjda spet čisto vzhičena in iz sebe.

Tel Aviv sem sicer videla z druge strani, kot ga boš ti (na severu, ti boš na jugu, kjer je TLV bolj slikovit), ampak je, je odrasel, je lepše, še bolj kozmopolitsko mesto, kot se ga spomnim.

Še enkrat ti polagam na dušo - če imaš dan, dva časa, pojdi v Jeruzalem. Jaz sem bila skoraj teden, pa se nisem prenaužila vonjev, peščenih fasad (ej, v Izraelu lahko vidiš veliko neurejenosti, ampak farbastih fasad se pa ne spomnim, steklenih pa tudi ne), hitečih haredijev in ležernosti žensk, ki so kot iz razglednic s Poljske iz začetka 20. stoletja... Če imaš možnost, prespi eno noč v J. Priporočam www.abrahamhostels.com.

Vanja pravi ...

Hej Tjaša,
lepo, da si se oglsila. V sredo grem. Zdaj me pa že malo potovalna mrzlica daje. Seveda je Jeruzalem je že na spisku, kaže, da bom kar nekaj dni tam. Poročam. :)

tjasa pravi ...

Vanja, a si že nazaj?
Upam!

Vanja pravi ...

Tjaša, jutri zjutraj letim v istanbul. :)