Z lepimi pozdravi...

_

Preden napišem kakšen spodoben post in ga opremim s fotkami, zgolj nekaj dejstev:
Berlin je koncentrat najboljših lastnosti, kar jih neko mesto lahko ima.
Ne vem kako Babalu izgleda od znotraj in si tudi ne želim vedeti.
Postala oboževalka japonskih juh.
Popila enormno število koktejlov v čudnem lokalu kjer Buda sedi pod oljčnim drevesom. Ko popiješ dovolj, te to ne moti. Ne moti te niti to, da indijski natakar ob tvojem odgovoru na vprašanje: "Where do you come from?" odgovori: "Slovenia is a beautiful country!"
Spet mi ni uspelo iti na TV tower.
Naredila veliko število neuspelih in majhno število uspelih fotografij.
Se ponoči s taksijem peljala skozi Berlin in se med vožnjo pripela, ker je taksist divjal.
Spet jedla najboljši wok sendvič na svetu.
Prišla do spoznanja, da Alexander platz v meni vedno znova vzbuja občutke nelagodja.
Zopet ugotovila, da se moram držati načela: Nikoli v galerijo ob sobotah!
Bila malček razočarana, ker je bila v kupoli Sony centra tokrat samo bela svetloba.
Se radostila v Muji-ju.
Kupila veliko stvari, katerih ne potrebujem tako zelo nujno (se nanaša na prejšnji stavek).
Nisem kupila prehodnih čevljev za v dež, temveč prehodne čevlje za lepo vreme.
Opravila nakup leta: grelce za uhlje (se nanaša na Muji).
Si končno priznala, da sem odvisna od nakupovanja in da me to niti ne moti tako zelo.
Se poskusila ufurat v idejo, da bi nekaj časa živela tam in šla celo vprašat za službo.
Na dvorišču berlinske "metelkove" videla podgano.
Po dolgem času kadila v lokalu.

...