Nujno moram omeniti en krasen kratki film, na katerega sem naletela v nedeljo zvečer. Vrteli so ga na nacionalki, pa sem ga, utrujena od ogleda Inconvenient truth, skoraj spregledala. Gledala sem z enim očesom, ni se mi dalo razmišljat in "ufuravat" v še eno zgodbo, zato sem dokaj anemično prikimavala D-jevi navdušenosti nad dobrimi kadri, posrečenimi dialogi in krasno glasbo. Moj prvi vtis je bil, da gre zgolj za zgodbo o hendikepiranem moškem, vendar je v rdeča nit filma v prvi vrsti sodoben ples. Drugo oko sem uspela fokusirati v ekran šele nekaj minut pred koncem in zadnji kader, ko eden od glavnih igralcev drugemu "posodi" svoje noge (zgoraj na sliki), me je dobesedno pribil na kavč. Film mi ni dal miru - včeraj sem pošnofala po netu in našla kar sem iskala: gre za plesno skupino DV8 Physical Theatre. Seveda sem film pogledala še enkrat in koščke nedeljskega mozaika sestavila v celoto. Zgodba se dogaja na obali v Norfolku. Plesalca - jezni jezični Eddie in David, ki je brez nog - se odpravita na svojo pot, film kaže njun odnos z ljudmi, ki jih na svoji poti srečujeta. Posebno zanimiv je David, ki s plesom pravzaprav na nek način negira svoj hendikep. Njegov ples je kljub temu, da ima praktično samo pol telesa (ali pa prav zato ?!), dih jemajoč.
Trenutno se v drobovje kompjutra pretaka še drug material skupine DV8. Enkrat bi jih rada videla v živo!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar