Na roadtrip se spodobi iti po tastari cesti. Na izi. Malo nostalgije na stare čase, ko je bila pot na morje veliko daljša - morda tudi in predvsem zavoljo otroške percepcije?! Medtem ko D prehiteva tovornjake, se kratkočasim s škljocanjem snapshotov - ti so troplastni - v prvem planu umazana šipa, v njej moj odsev, v ozadju vijugasta avtocesta. Kasneje najbolj uspelega po nesreči zbrišem.
"Kafa sa šlagom" pod zanikrnim šotorom v slaščićarni pri Ekremu, kjer sva edina gosta, zato imava cel razgled zase. Pofotkam raci, ki plavata med smetmi - a mi lahko prosim nekdo pove od kdaj race plavajo v morju?!! Po sprehodu po Izoli ugotovim, da sva verjetno tudi edina gosta v mestu. Kasneje na Belvederu narabutam nekaj svežih fig, nastavljava se soncu - in vetru, zato si okoli glave zavežem ruto v stilu Grace Kelly.
Popoldanska kava na terasi s soc pridihom na Bellvederu - tudi tam sva edina gosta.
V denarnici najdem 5 eurov, greva pogledat kakšen kafe kuhajo v Miljah. Po hribu navzgor, skozi Hrvatine na italijansko stran. Na vrhu hriba se med hišami kar naenkrat pojavi hecna "mini" carina. Takoj za "mejo" nama nasproti pripelje italijanski možic v njihovem značilnem trikolesniku s prikolico, po strmi zaviti ozki cestici se mimo nagnetenih hišk spustiva v dolino. Večeri se že, v Tržaškem zalivu se prižigajo prve lučke.
Milje so hecno majhno mestece, ki sameva v senci Trsta, polno ozkih labirintov, v katerih se je zavoljo majhnosti nemogoče izgubiti. D na vsakem "križišču" vpije kot majhen otrok: "Pejva klele! Al pa ne, pejva raje klele..." Najdeva primeren kafič, vstopiva, naročiva kafe ter mineralno. Kelnarca zmajuje z glavo, s prstom kaže na kafičarski stroj in dvakrat za povrstjo pove: "Makina non funkcionata!" Greva naprej, najdeva majhen pajzelj kjer malo posediva, spijeva kafe in mineralno za 1.30 eura - ostalo nama je še za sladoled. Ker ne znam italijansko, izberem nekaj glede na barvo (umazano-temnovijolična) - izkaže se, da gre za zelo slasten robidov sladoled. V žepu nama ostane še 2 eura - to bo za naslednji izlet!
Domov se vračava po prazni cesti, igra Jarrett. Ugotavljam, da so roadtripi na obalo najboljši izven sezone, med tednom (ali pa v slabem vremenu), ko so ceste in kafiči prazni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar