Zelo slabo lažem. In ker sem slaba lažnivka, načeloma (če se le da) ne lažem. Ko pridem v ne-zavidanja-vredno situacijo, se pravi kadar mi vprašanje bodisi ni všeč, bodisi da ima izpraševalec pričakovanja, ki niso v skladu s tem, kar naj bi mu/ji povedala ali pa kadar nečesa (zaradi osebnih razlogov) preprosto ne želim povedati, takrat naredim takole:
a. vprašanje preslišim. To ni vedno izvedljivo, pa tudi če je, to seveda lahko storim največ dvakrat. Če se izpraševalec še vedno ne da, prideta na vrsto varianti b (varianto b bi lahko preskočili, ker ni kdovekako uspešna) in c. Torej:
b. mirno povem, da bom na to vprašanje odgovorila enkrat drugič. To se je doslej izkazalo za daleč najslabšo opcijo! Ker potem, ko oseba zasluti, da ji nimaš namena povedati nič dobrega, še bolj vrta vate in potem pride na vrsto varianta c:
c. Poveš samo en del, drugega pa zamolčiš. Temu se reče "a white lie". Kot da se nisi zlagal, pa si v bistvu se. In kljub temu, da si odgovor "zavil v papir", je oseba malček užaljena. "No", si mislim, "še dobro da nisem povedala vsega"... Potem sledi še varianta d., ta je v bistvu najenostavnejša:
d. Poveš tako kot v resnici je (če gre za dogodek), oziroma tako kot ti misliš (v primeru da gre za mnenje). Najbolje bi bilo vedno narediti tako, a moramo predpostaviti, da niso vsi ljudje takšni, da bi hoteli stvari slišati take kot v resnici so.
Če poveš po pravici in odgovor ni skladen z izpraševalčevim pričakovanjem, te lahko doleti slednje:
a. Molk s strani izpraševalca (lahko traja par sekund, lahko par minut, nekaj mesecev, bognedaj da nekaj let)
b. Izpraševalec te označi za nesramnega (potem lahko sledi (ni pa obvezno - od izpraševalčeve čustvene inteligence je odvisno) še opcija a., ni pa nujno. Kajti, če je izpraševalec oseba, ki je sposobna tehtnega razumskega premisleka, se zgodi opcija c:
c. Izpraševalec bo sprejel tvoj odgovor / mnenje in pri njem celo pridobiš nekaj dodatnih točk, ker imaš "jajca" (v mojem primeru jajčnike), da poveš stvari take kot so.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je velika razlika med tem ali te nekdo sprašuje za mnenje o naprimer dopadljivosti njegovega novega plašča ali pa o tem, kakšen se ti zdi njegov partner. Za plašč, ki ti ni preveč všeč recimo lahko rečeš: "v tem plašču izgledaš zelo majhen." Ali pa naprimer, kakor sem D-ju rekla za neko meni jako nedopadljivo jakno: " V tej jakni izgledaš starejši." (to je bilo načeloma - poleg tega da je bila ogabna - res). Nikoli več je ni oblekel!! Če pa te nekdo vpraša, kako ti je všeč njegov partner, pa pač ne moreš reči: "Ob njem izgledaš majhen" ali "Ob njem izgledaš star." No, takrat so stvari malo težje, sploh pa če veš, da ta oseba noče slišati tistega, kar bi ji ti imel namen povedati.
V zadnjem času se mi je iskrenost zelo lepo obrestovala:
- Z neko osebo že debela dva meseca nisva delili kofeinskih užitkov v enem od zanikrnih kamniških pajzlov
- Druga oseba že tri tedne ni odgovorila na email (ki je bil by the way poln dobrohotnih nasvetov za katere vem da ji niso bili po godu)
- Danes me je nekdo označil za nesramno.
Suma sumarum: Ljudje od vas pričakujejo da jim boste lagali!
Jaz se moram tega še naučiti. Želim si, da bi postala najboljša pretvarjalka kameleonka.
*P.S. Tisto na fotki so kamni, ki so se vrasli v drevesno korenino. Nekako se mi je zdelo da to paše zraven teksta... "Kar te ne ubije te okrepi."
Ni komentarjev:
Objavite komentar