Za tilidve knjigi sem odštela 22 evrov. Skoraj toliko sem dala včeraj v Romeu za dve solati in tri pijače. Nauk te zgodbe je: Veliko bolj kot s hrano se splača futrati s knjigami!
Tilidve knjigi staneta eno tretjino manj kot ta nova Mazzinijeva, ki stane 30 ojrov!! Nauk te zgodbe je: Slovenske literature se ne splača kupovati. Še naprej si jo bom sposojala v knjižnici. Kje ste vsi zagovorniki ohranjanja slovenskega jezika? Pozabite na sinhronizacijo, ukinite davek na domačo literaturo! Čudno da pri nas sploh še kdo piše...
6 komentarjev:
O tem skoraj ne morem več pisati in govoriti, se mi zdi.
No, pa vendar, še en primer: založba Goga ne na programskem ne na projektnem razpisu MzK ni dobila nič, češ da program ni dovolj kakovosten.
Gog(ic)a je npr. lansirala zdaj velikega zvezdnika SLO LIT Nejca Gazvodo. Mali je že med peterico za kresnika. Ker si je Goga upala tvegati z mulčkom. Ker si Goga drzne podpirati lokalne avtorje iz NM in Dolenjske (ne, nisem od tam). Ker se ji ljubi privabiti prav vse zanimive pisce, da se predstavijo ljudem, ki še berejo. Ker Goga ...
Ni vse suho zlato, kar izpljune ta založbica, drži, ampak odkar obstaja, si je naredila prepoznaven profil, dobila dokaj zvest krog bralcev.
Goga čisto brez sredstev MzK skoraj nima šans za preživetje. To itak zmore samo MK - vemo, zakaj. Pa saj je vseeno, še bolje. Slovenijo itak lahko poštima MK s kuharicami in Donom Brownom.
Obenem je ministrstvu za kulturo ostalo nekaj manj kot 120 tisoč ojrotov neporabljenega keša. No, Vasko jih je (s posebnim dekretom) namenil Slovenski matici, katere glavni urednik je Jančar.
Ah, kako sproščeno ...
Kdo sploh še kupuje slovensko prozo? Oglej si dnevnik Branka Gradišnika. Pisatelji in založbe sploh ne računajo več na to, da jih bo kdo kupoval. Naklade so običajno 500 izvodov, pokupijo jih knjižnice, založba in pisatelj pa od države dobita subvencijo. S tem je večina zadovoljna! Branko Gradišnik pa želi, da bi njegova knjiga postala šolsko čtivo. Zato se je z Mladinsko knjigo dogovoril, da njegovo subvencijo namenijo v promocijske namene in da bodo sploh čim več delali za večjo prodajo. V Mladinski knjigi so to težko razumeli in še težje sprejeli. Dogovora se ni povsem držali, zato jim Gradišnik ves čas skače po vratu.
Koliko bi k večji prodaji prodaji prispevala ukinitev DDV? Bore malo. Kot smo ugotovili, se založbe zadovoljujejo s subvencijami.
Je pa res, da si kupila Taschen, ki je res med cenejšimi v svoji stroki (umetnost). Ampak se vseeno strinjam. Slovenska knjiga je obsojena na propad, in tale Simoniti-Uliti bo podpisal smrtno obsodbo.
Primarni razlog je še vedno malo bralstvo.
Jaz tudi tu kupujem knjige, ki so pod 10€...
Ja, cene ... Te so v večini preprosto previsoke. Če mora že t.i. srednji sloj pri knjigah gledati na cene (glej M. Mazzini), kaj ne bodo drugi.
Včasih v knjižnicah nikoli ni bilo težko dobiti izvoda novega knjižnega "hita" - naj je šlo za šoder za na plažo ali bolj kakovostne knjige. Zdaj je na tako knjigo treba čakati tudi po več mesecev, čeprav knjižnice naročajo več izvodov uspešnic kot nekoč. Vzemimo Skubičev Popkorn: od izida naprej ga še nisem srečala v knjižnici. Ves čas je zunaj. Enako velja za vse ožje kandidate za kresnika (recimo deseterico). Računica je vse preveč preprosta.
In še en dejavnik: prostor. Večina ljudi ne živi v prostornih bajtah s "knjižnicami", ampak se z otroki stiskajo na absolutno premajhni kvadraturi za dihanje, kaj šele knjižnico.
Midva živiva v razmeroma prostornem stanovanju. V njem sta dve knjižnici, njegova in moja. Ni dovolj prostora in pika. Moje knjige so zato raztreščene po več krajih:
1. doma
2. v stanovanju staršev
3. podarim jih svoji knjižnici (v bistvu jim samo najdem knjižno polico)
Čeprav so knjige moj poklic, jih zadnja leta kupujem ultra preudarno. Podarjene in dolžnostne izvode včasih celo preklinjam. Ljubezen do knjig gor ali dol, zanje preprosto nimam prostora. Kupujem samo še knjige, ki jih "življenjsko" potrebujem in tiste, brez katerih ne morem delati. Žal. Če bi imela eno fajn, ogromno klasično knjižnico, bi bilo seveda drugače. Knjige pri starših v drugem kraju - to je tako rekoč izgubljeno ...
Ne, da bi bila med tistimi, ki zna pisat, kot Toporišič zapove, ker pač imam prirojen ne-posluh za postavljanje vejic (zato si pomagam s tremi pikami) ... ampak ... ugotavljam, da ljudje vse manj berejo in vse več blejajo ... posledično temu ljudje ne znajo več pisat oziroma postajajo nepismeni ...
@Vale: Tudi jaz spadam med velike uporabnike in hkrati sovražnike tropičij. Tako lepo podpirajo lenobo in namesto človeka povejo vse živo - in kot praviš, zlahka prikrijejo kako oklevanje glede vejic ...
Objavite komentar