Prejšnji teden mi je prijateljica posodila knjigo, za katero sem zasledila kar ugodne kritike. Piknik na ledu je njen naslov. Resda nisem pričakovala da gre za kakšno zahtevno leposlovje, mi je pa glede na opis vse skupaj nekako na Paasilinno vleklo in ker obožujem morbidno-humorne zgodbice, sem v knjigo zalistala z otroško veselim pričakovanjem. Moram reči, da česa tako preprostega nisem brala že od drugega razreda osnovne šole naprej. Sicer bi mi na vlaku včasih pasalo brati tudi kaj sproščujočega, a tole je bilo veliko manj kot sproščujoče - bilo je skoraj mučno: ogromne črke za slepe in slabovidne, poglavja, ki so dolga največ tri strani, enostavne povedi v stilu: "Odprl je vrata. Obiskom je ponudil copate. Odšli so v dnevno sobo..." Pri branju se ponavadi držim načela, da vsako knjigo (tudi če je slaba) preberem do konca. Tole sem preglodala v dveh dneh - na vlaku. Proti koncu sem strani kar preskakovala, zato se konca niti ne spomnim.In tako grem prejle vsa napičena v knjižnico ter demonstrativno vzamem naslednja čtiva: feministično, homoseksualno, kulinarično, sociološko in filmofilsko. To bi nekako moralo zadoščati... O vsebinah in všečnosti poročam v bližnji prihodnosti. Kaj pa vi trenutno berete?
22 komentarjev:
V zadnjem času se okrog mene valjajo:
Andrej Nikolaidis: Mimesis
(Toplo priporočam - kljub absolutno smešnim prevajalskim kiksom, ki so nasmejali že mnoge pred mano. Vseeno upam, da si bom zadevo enkrat lahko prebrala v izvirniku.)
Jonathan Franzen: The Corrections
Sijajen primerek nadaljevalca tradicije "velikega ameriškega romana", le da v povsem sodobni maniri (brez milijona nepotrebnih likov ipd.). Knjigo bi najbrž veljalo jemati resno, ampak nisem si mogla kaj, da se ne bi ves čas hahljala. Med drugim ponuja vpogled v vse pandemične modne psihološke motnje sodobnega sveta - vse v okviru ene same, niti ne kaj prida posebne familije. Komur je že zdaj misel na naslednji božič muka, se bo lahko potolažil, da ni edina žrtev roditeljskega čustvenega izsiljevanja - in da se to ne dogaja samo pri nas.
Vlady Kocianchich: Plitvine strahu
Šele začenjam, zato si še nisem oblikovala mnenja, vendar se obeta, da knjiga ne bo slaba.
Berem bloge, ampak se odvajam.
Draga Jančarja in razglabljanje o melanholiji.
Wladyslaw Tatarkiewicz: Zgodovina šestih pojmov.
Krka, tovarna zdravil d.d. Novo mesto: Navodila za odmerjanje Rutacida.
Axa, vzporedno bereš več stvari - to se tudi meni pogosto dogaja.
Dinozaver, si bil mar zasvojen? Kar odvajaj se še naprej, da ne boš tako kot nekatere blogovske zvezde, ki so bloge zamenjale za knjige (katerih btw niso nikoli brale)...
Vale, jaz se pa Jančarja nikakor ne morem lotiti.
Ivan Grozni, nam lahko kaj več poveš o tem kako se odmerja Rutacid? Človek dandanes nikoli ne ve kdaj mu bo taka informacija prišla prav. :-)
Jančarja berem prvič ... malo je težek, malo fukjen, malo pa zanimiv, tako da vztrajam :-)
Eh, kolk s ti smotana!
Pobrigajo se, da ne boš slepa, pa da tvoji možgani ne bodo dobil pruha, pa da se v zgodbi ne boš izgubila ... čist na roko ti grejo, ti pa tkole. Svet ni več, kar je bil. Nikjer nobene hvaležnosti ...
Žvečim A Spot of Bother od Marka Haddona (unega, ki je napacal The Curious Incident of the Dog in the Night-time, ki mi je bla btw čist gnila) in blazno uživam v problemih disfunkcionalne familije, ki jim uspe zjebat čist vse, česar se dotaknejo. Nekje na pol sem in upam na apokaliptičen konec :)
Vale,od Jančarja se imam namen spravit brat Katarino, pava in jezuita.
Urša, to moram nujno prebrat - meni je bil namreč The curious Incident of a dog in a night-time zelo všeč, tko da ne dvomim, da je tale "tanova" tud kul. Čeprav mi je bil TCIODNT všeč samo v angleščini. Kasneje sem si za mamo v knjižici sposodila slovenski prevod in ugotovila da je dokaj brezvezen...
"Odmerjanje:
Tablete vzemite 1 uro po obroku in pred spanjem.
Odrasli: 1 do 2 tableti 3- do 4-krat na dan.
Otroci, stari od 6 do 12 let: 1/2 do 1 tableto 3- do 4-krat na dan."
Hm, ne piše pa, ali je pri odmeri starosti mišljena fizična ali mentalna starost. :S
@Kameleonka: ja, ena knjiga na nočni omarici, druga v delovni sobi, tretja tam, kamor gre še cesar peš ...
Zraven pa še Lessigova Free culture. The Nature and Future of Creativity, v okviru priprav za naslednji prevod. Pa Auslanderjeva Liveness. Performance in a mediatized culture, ki jo prevajam. Ampak to je že "služba" ...
Norveški gozd. Mi je všeč.
Berem več stvari hkrati, knjige so bile že razvrščene na moji nočni omarici. Več in bolj pridno bom brala na počitnicah, verjetno bom končno uspela do konca prebrati Alamuta. Baje, da ga je treba:)
No, Franzen in Nikolaidis sta prežvečena, na njuno mesto pa je stopil DeLillov Cosmopolis.
Medved Pu,evo Norveški gozd je pa ena izmed knjig pri kateri sem kaj kmalu omagala. Marukami mi je drugače všeč - sicer bolj njegov stil kot same zgodbe (Ljubi moj sputnik južno od meje zahodno od sonca). Zanimivo kako v svoje zgodbe vedno vključi glasbo. Lepo.
Hirkani, Alamut je pa mene prevzel že v srednji šoli, ko smo ga imeli za izbirno čtivo.
Trenutno končujem Lolito... Naslednja bo pa verjetno Trije možje se klatijo (Jerome K. Jerome)ali katera od naštetih v komentarjih...
Jaz pa še vedno žvećim Vojno in mir v angleščini, ravno sem prebral My name is Red (Pamuk - no ja), na WCju še vedno berem Jonathan Strange & Mr. Norrel... (zelo priporočam), pa vlaku pa L'art du chant en France au XVII. siecle (profesionalna deformacija)...
BTW: dinozaver: kako slaba ideja!!
men je sicer murakami car, tud norveški gozd mi je sedu, ker se ga lepo bere.
medved pu mi je tud všeč =D
paassiilliinnaa (ne vem, kateri se podvajajo) mi je všeč delno.
lolita je bla zaminiva.
sicer pa opažam, da ste vsi neki teško usmerjeni. js berem 100x bolj enostavno literaturo. trenutno aleksandra velikega (2. knjigo) pa garpov svet. sej branje naj bi sprošlčalo, ne pa da morš zraven 100 stvari razmišljat. hm. ?
imela sem pa vmes eno obdobje, ko sem sama sebi hotela bit bog, pa sem se spravla na freudove eseje. po 15 straneh sem knjigo vrnila, ker nisem uspela sledit ...
sedaj prebiram visoko literauro Gorazda Stražišarja:
Gorski kolesar. teoretski že kar obvladam. vsake toliko mi pri premagovanju klancev pomaga mila kačič, ki se tudi valja po niočni omarici...:) če glih sprašuješ lp
Anolopka, Lolita je danes čisto naključno priromala v mojo torbico. Oseba št. 1 jo je vračala osebi št. 2, vmes sem bila pa jaz s svojo požrešno torbico. :-) Priporočila niso bila ravno ugodna. Bomo probal...
Ambala, v vsakem prostoru v stanovanju ena knjiga v branju?!
Arctic Donkey, a in n se podvojita. Tudi jaz se kdaj pa kdaj spravim brat kakšno filozofijo ali kaj strašno zagonetnega in potem ponavadi omagam...
Polonastri, Meni se tud Mila dopade
Do not ask! Sem pozabu omenit, da je ob postelji na nolni omarci Dekameron... haha... who's weird now?
Kaj je pa v kuhinji? :-9
no, tam pac kuharce, hehe.... ki jih ni malo... trenutno najbolj priljubljena je Asian Cuisine... hehe
Objavite komentar