Tradicionalno na sodoben način

Včasih sem čisto brez idej glede tega, kaj skuhati za kosilo. Potem pa, ko vidim, da imam za porabiti to in ono reč, ponavadi namislim kakšno zanimivo kombinacijo. Danes sem tako skombinirala en twist, za katerega se mi zdi, da se mi je kar posrečil, saj so se nežni sladkasti okusi med seboj zelo lepo povezali.

V hladilniku sem imela šop špargljev, razmišljala sem o rižoti, ali testeninah s šparglji. Ker imam do glutena in belega riža rahle zadržke in pazim, da nista prepogosto na jedilniku, sem pomislila na ajdo, ki je laže prebavljiva, bolj hranjiva, pa še precej ajdove moke imam na zalogi, ki jo bo treba čim prej porabiti. Žgance imam rada, pa še en dva tri jih narediš. Medtem ko se kuhajo, lahko rešuješ detajle ostrešja in podobne svetovne probleme. Žganci so sicer precej zimska jed, ponavadi jih jemo s kislim zeljem, kar mi poleti sploh ne paše. Pa sem se odločila, da jih tokrat poskusim skombinirati s špargljevim pirejem

Žgance sem skuhala iz kombinacije moke iz navadne in tatarske ajde, kateri sem dodala dve žlici kamutove moke in žlico konopljinih proteinov. Šparglje sem skuhala in spirirala v gosto zmes konsistence nekje med pirejem in kremno juho, ter dodala sol in poper. Vse skupoaj sem zabelila z nasekljanim divjim česnom in ocvirki, brez katerih so žganci čisto preveč dolgočasni -"dolgočasni kot prdec brez vonja" bi se izrazila moja draga prijateljica.

Tako dobro je bilo, da bo naslednji teden spet na meniju!