torek, september 16, 2014

Od blizu

"Včeraj sem v časopisu prebrala podatek, da so v bistvu vse trgovine v stari Ljubljani namenjene bogatim turistom."
"Bogatim turistom? Katere trgovine pa so to, ne vem namreč niti za eno tako. Podatek načeloma drži, večina trgovin je res namenjena turistom, ampak ne ravno bogatim, saj takih tukaj sploh ni veliko."
"Ne vem katera trgovina bi to lahko bila, Galerija Emporium mogoče?"
"Ta že, ampak ... "
"Veš kaj, pojdiva preveriti. Predstavljajva si, da sva dve turistki z neomejenim budgetom, ker najina soproga zelo dobro zaslužita. Recimo, da je najina edina naloga, da zapraviva njun denar. Predlagam, da greva najprej v Emporium, nato pa še naprej po Mestnem trgu in preveriva, kaj si tam kot bogati turistki lahko privoščiva."
"Hm ... ampak, a misliš, da bi morali gledati z najinimi očmi ali z očmi teh dveh turistk? Ker to je seveda razlika." 
"Z njunimi očmi, jasno!"
"Mhm ... no, pa pojdiva!"

Od bleščičastih čevljev in torbic v Galeriji Emporium so naju kaj hitro začele boleti oči, zato dlje od pritličja sploh prišli nisva. Ob izhodu iz blagovnice sva družno ugotovili, da pogrešava čase, ko si stopil tja noter in potem še naslednjih nekaj dni sanjal o morebitni novi pridobitvi, ki je sicer potem praviloma nisi kupil, ampak sanjal si pa. Je letos taka čudna moda, ali pa imajo v tej trgovini same neposrečene kose? Mogoče je moj okus z leti postal popreproščen, ali pa so me ti novi časi obrusili in naredili imuno na oblačila in modne dodatke? Res je tudi, da imam trenutno druge prioritete, ampak resnica je taka, da si, če bi mi nekdo ponudil možnost zastonjske izbire katerega koli kosa obutve ali modnih dodatkov iz tiste prelepe hiše, ne bi zaželela ničesar. Kakor koli, preverjanje ponudbe za bogate turiste je trajalo skoraj pet ur in bilo je tako utrudljivo, da se je bilo treba vmes dvakrat usesti in spiti kavo.

Seveda človek ne more iz svoje kože, celo v primeru, ko se gre igro bogatega turista ne. Nakup dneva sva tako opravili v knjigarni na Wolfovi, kjer si je N. privoščila komplet kazal za knjigo in krasen zvezek Teje Ideje, kamor bo zapisovala jogijske izpiske, pri meni pa se je znašla odlična knjiga o grafiki in novi plošček Nece Falk.


Utrujena "turistka" sem imela tako po vrnitvi domov popoln deževen večer s šestimi ponovitvami Necinih songov. Nobena svetleča torbica ali čevlji z vrtoglavo visoko koničasto peto me ne bi mogli spraviti v tako fino razpoloženje.

1 komentar:

Saša/Lunaspi pravi ...

Glede na to, da Ljubljano tako malokrat obiščem, se skoraj štejem za turista in ja, je draga in kar se trgovin tiče precej dolgočasna glede izbire. Mogoče ne zavijem v prave ulice...