sreda, januar 08, 2014

Kako me je žival naučila, da ni treba iti vsakič po najtežji poti do cilja

Mačka ponoči kiha. Peljemo jo k veterinarju, kjer dobi antibiotike. Veterinarka pokaže kako živali razpremo gobček, globoko noter položimo tableto, gobček zapremo, pomasiramo po vratu in zadeva je opravljena. Videti je enostavno. Poleg tega kasneje A pove, da je apliciranje tablete v mačji gobček zelo uspešno vadil že pred leti.
Naslednje jutro rekoč: "Mucek, odpri gobček", mačko zagrabi za čeljust, mačka odpre gobček in medtem ko ji skuša vstaviti tableto, mačka ugrizne. Iz prsta teče kri. Izgledalo je preprosto, si mislim, da mora biti človek strašno neroden, če ga ena taka, sicer mirna mačka, uspe do krvi ugrizniti, zato poskusim zadevo opraviti sama. Zgodba se ponovi, le da iz mojega prsta teče kri na treh mestih. Krasno čudovito, navsezgodaj zjutraj oba tiščiva prste pod mrzlo vodo, mačka pa debelo gleda. Kasneje žival nesrečno tableto dobi servirano vmešano v tunino in zvarek nemudoma poje. Problem rešen. Postopek dvakrat na dan ponavljamo naslednje tri tedne.
Čez tri tedne kontrola pri veterinarki, postopek odpiranja gobčka z ugrizom se ponovi, tokrat prst pod vodo tišči veterinarka. Dobimo novo dozo antibiotikov, za naslednjih štirinajst dni.
Včeraj zvečer, medtem ko se mu mačka smuka okoli nog in se trudi dajati vtis, kot da je tisti trenutek najbolj lačna žival pod soncem, A iz ovoja jemlje tableto,  pa ji, rekoč: "mucek, a boš tableto?" to pomoli pod nos. Mačka vzame tableto, jo zgrize in poje. Midva debelo gledava, mačka se oblizuje. Pogled govori: "Imata mogoče še kakšno?"


 Včasih je vse zelo preprosto, a ne?

9 komentarjev:

GoLa pravi ...

Opravka imata z zasvojenko. :) Zelo ljubko, moram nujno dodati.

Anita (Life.Style.Fun.) pravi ...

Ahahaha, kaj si nor :D To zgodbo moram fantu povedat :D

tamck pravi ...

Midva imava doma tudi enega takega zasvojenca - goltanje polovice roza tabletke direktno iz roke? Zakaj pa ne! :) (Itak pa požre skoraj vse, kar "pade" iz rok.) Najprej sva se še trudila s kamufliranjem, pa sva hitro ugotovila, da ni prav nobene potrebe po tem.

Anita pravi ...

O hudo.
Pri nas ne gre po grlu na noben način. Edino kar tako ji pa res še nismo poskušali dati brez vsega.
Smo jo pa zavijali v rjuhe, ta debele rokavice, dva osebka nad eno mačko... ni da ni.
Meni je bilo na koncu že čisto vseeno če jo pobere. :)

Avena pravi ...

He, he, imaš pa srečo. Pri nas so tablete no go. Ga ni načina, ne pri enem, ne pri drugem. Tudi najljubše konzerve se izogneta v velikem loku. Kakšnih antibiotičnih epizod na srečo še nimamo veliko za sabo, do zdaj smo uspeli problem vedno rešit z injekcijo, ki drži več dni. Sem se pa ob vsaki taki borbi počutila kot največja nesposobnica :)

Mavrični pravi ...

Noro. Zgodba za kolegom povedat. Super poučna tale vajina mačka. :)

LP Mavrični

matilda pravi ...

mogoče pa je veterinarka spregledala, da so tablete z okusom? drugače je pa vajina cicamica itak frajerka.

Jelka P pravi ...

Micamaca si je izbrala enostavno kratko pot zdravljenja.

Roxanna pravi ...

Hihi, kakšna faca je tale lepa mačkica. :) Našemu prejšnjemu psu, nemškemu ovčarju, nikakor nismo mogli dovolj dobro zaviti tablet v priboljške. Ko je že kazalo, da je uspelo, je čez par sekund ven pljunil tableto, ovoj iz raznih paštet, sirčkov, salam... pa spustil po grlu. :) Z zdajšnjo nimamo težav. Ji rečeš, če bo jedla in navdušeno pogoltne in čaka še. :)