nedelja, april 15, 2012

Neprisiljena statičnost

-

Miren in nedružaben vikend. Na sobotni deževni večer sem (ni lepo, priznam), namesto na dobrodelni koncert, zavila v Kinoteko. Misel na dejstvo, da je bil vsaj en član družine dobrodelen, sicer rahlo tolaži, a kljub vsemu ... Po petkovem ponesrečenem izboru ogleda Larsove Evrope, je bila misel na dvojni almodovarski večer naravnost odrešujoča. In v kino sem se, kot v dobrih starih časih, odpravila sama.


Ne pomnim, kdaj sem bila nazadnje tako nedeljsko lenobna kot danes. K zajtrku so me poklicali, na kosilo pa smo se odvlekli kar na Miklošičevo. Burek za kosilo?! Zakaj ne. Sem pa med zajtrkom in kosilom zložila perilo in s kisom očistila kuhinjo. Za nafutrat slabo vest je bilo čisto v redu.
Deževni vikendi so super.

5 komentarjev:

matilda pravi ...

deževni vikendi so spoh v redu, ko se nekam dopraviš (in ne izgovarjaš na deževen dan).

matilda pravi ...

dopraviš seveda pomeni odpraviš:)

Vanja pravi ...

Si se odpravila na lepše?

Ruth * pravi ...

Kako estetski vikend! Prav všečno!

matilda pravi ...

sem, pravzaprav sem prišla in podoživljala;)med zobanjem najfinejšega šmorna v moje svetu.
Jutra so itak najlepša.