četrtek, marec 31, 2011
nedelja, marec 27, 2011
Biogurmanskoveganskopresno
-
Včerajšnja Barbarellina Gourmet fresh delavnica v prijetnem okolju kavarne Sputnik, nam je udeležencem odprla nov pogled na prehrano. Kako narediti torto brez pečenja, riž s curryem brez kuhanja in še marsikaj zanimivega smo izvedeli. Zmagovalka pa je, vsaj zame, limetino-avokadova tortica. Mislim, da bo v naši kuhinji kaj kmalu prišla na vrsto.
Klikam in se odločam med temle in temle, saj bi bil tale, glede na trenutno finančno stanje malo prevelik zalogaj. Za in proti - vaše morebitne izkušnje in mnenja?!
Klikam in se odločam med temle in temle, saj bi bil tale, glede na trenutno finančno stanje malo prevelik zalogaj. Za in proti - vaše morebitne izkušnje in mnenja?!
nedelja, marec 20, 2011
Mixing business with pleasure
-
Je že tako, da imamo ljudje v določenih mestih stalne kotičke, katere vedno znova obiskujemo - najljubši kafič, lokal z najboljšim sladoledom, gostilnico kjer pečejo pizze, ki se v ustih kar stopijo, pa trgovine na obhod katerih se vedno znova podamo. Včeraj smo vzdihovali in se radostili ob na novo odkritih točkah v Trstu. M&M še enkrat se v imenu vseh zahvaljujem za družbo in prikaz mesta iz druge - nove perspektive! :)
sobota, marec 19, 2011
Naprej... nazaj...
_
Pobeg v naravo je luksuz, vsaj tako pravijo tisti, ki trdijo, da mi zavidajo. Jaz njim zavidam kaj drugega. Tisto, česar nimaš in je nedosegljivo, je najbolj želeno. Včasih je eno pogoj za drugo. Oditi nekam kjer ni internetnega in telefonskega signala, bi bil za marsikoga hendikep, zame je bil hendikep, ko sem na ponedeljkovo jutro odkrila, da moj telefon, če stojim sredi sobe, lovi signal. Nenadoma je bilo konec idile, nekdo je nehote posegel v mojo navidezno nedotakljivost.
Zdaj sem spet tu, zjutraj odprem okno in vdihujem smrdljiv ljubljanski pomladanski zrak, katerega ljubim in brez katerega ne morem. Ko me ni tukaj, kljub vsemu pogrešam mesto in njegov mini kaos, kavico, dve, občutek, da brez mene ne gre, da sem nepogrešljiva, pa čeprav vem, da nisem.
Stojim na križišču Trubarjeve in Resljeve in razmišljam, da se sploh ne zavedamo kakšno srečo imamo da smo tu in da lahko gremo tja kamor smo namenjeni. Na drugem koncu sveta so ljudje, ki so ujeti v naravni katastrofi. Medtem ko premišljujem kakšno torbico (katere sploh ne rabim) bom jutri kupila, ljudje premišljujejo o rečeh, ki so precej bolj resne. Kako malo je treba, da se zavemo kako majhni in nepomembni smo!
Zdaj sem spet tu, zjutraj odprem okno in vdihujem smrdljiv ljubljanski pomladanski zrak, katerega ljubim in brez katerega ne morem. Ko me ni tukaj, kljub vsemu pogrešam mesto in njegov mini kaos, kavico, dve, občutek, da brez mene ne gre, da sem nepogrešljiva, pa čeprav vem, da nisem.
Stojim na križišču Trubarjeve in Resljeve in razmišljam, da se sploh ne zavedamo kakšno srečo imamo da smo tu in da lahko gremo tja kamor smo namenjeni. Na drugem koncu sveta so ljudje, ki so ujeti v naravni katastrofi. Medtem ko premišljujem kakšno torbico (katere sploh ne rabim) bom jutri kupila, ljudje premišljujejo o rečeh, ki so precej bolj resne. Kako malo je treba, da se zavemo kako majhni in nepomembni smo!
četrtek, marec 10, 2011
Opazovalci
_
Zadnje čase imam probleme z besedami. Ogromno berem, pišem pa težje, ne najdem namreč pravih besed oziroma stavkov. Le-ti so kratki odsekani in neizraziti - kot neslana ali nezačinjena jed zvenijo napisani stavki. Napišem, pobrišem.
Dopoldne sem se odpravila pogledat razstavo Slovenia Press photo 2011. Lažem, razstave nisem pogledala, ker se mi je strašno mudilo naprej, tja sem šla pogledat le eno fotografijo, ostale pa si bom v miru ogledala enkrat drugič. Zanimala me je točno določena fotografija, ki je nastala na neki drugi razstavi. Dejstvo je, da fotografija prikazuje mene, kako s čudnimi očali na obrazu zrem v razstavljene 3D fotografije. Hecno, greš na razstavo in se nato pojaviš na drugi razstavi. Na to drugo razstavo prideš s fotoaparatom in fotografiraš razstavljeno fotografijo na kateri si ti. Za fotografijo sem izvedela po naključju, sestra nagrajenega fotografa, ki je posnel set zmagovalnih fotografij v kategoriji kultura in zabava, je namreč moja prijateljica, na fotografijo pa je naletela čisto slučajno.
Drugače pa je bil danes zelo pomemben dan, bundo sem namreč zamenjala za lahno pomladansko jaknico - pred tem sem namreč precej zmotno mislila, da imam vročino.
Jutri se odpravim v ilegalo, teden dni bom nedosegljiva in tega se nadvse veselim. Odmik žal ne bo počitniške, temveč delovne narave. Se vidimo čez teden dni!
Dopoldne sem se odpravila pogledat razstavo Slovenia Press photo 2011. Lažem, razstave nisem pogledala, ker se mi je strašno mudilo naprej, tja sem šla pogledat le eno fotografijo, ostale pa si bom v miru ogledala enkrat drugič. Zanimala me je točno določena fotografija, ki je nastala na neki drugi razstavi. Dejstvo je, da fotografija prikazuje mene, kako s čudnimi očali na obrazu zrem v razstavljene 3D fotografije. Hecno, greš na razstavo in se nato pojaviš na drugi razstavi. Na to drugo razstavo prideš s fotoaparatom in fotografiraš razstavljeno fotografijo na kateri si ti. Za fotografijo sem izvedela po naključju, sestra nagrajenega fotografa, ki je posnel set zmagovalnih fotografij v kategoriji kultura in zabava, je namreč moja prijateljica, na fotografijo pa je naletela čisto slučajno.
Drugače pa je bil danes zelo pomemben dan, bundo sem namreč zamenjala za lahno pomladansko jaknico - pred tem sem namreč precej zmotno mislila, da imam vročino.
Jutri se odpravim v ilegalo, teden dni bom nedosegljiva in tega se nadvse veselim. Odmik žal ne bo počitniške, temveč delovne narave. Se vidimo čez teden dni!
Naročite se na:
Objave (Atom)