sobota, avgust 18, 2007

Širokogrudni kukiji in hudičevi piškotki

T
Evo, tole je današnji izplen. Dve urci dela in na koncu užitek, ko jih je treba v škatlo nafilat! Včasih določene stvari počnem samo zato, da se ognem onim drugim – tistim veliko bolj "pomembnim", kot je naprimer sesanje, in ostalim nepotrebnim »nujnim« opravilom… Ko bom velika, si bom omislila gospo, ki bo opravljala čistilna dela, da bom jaz med tem časom lahko pekla in kuhala!

Najprej recept za širokogrudne kukije - njihov naziv izhaja iz dejstva, da so XL velikosti, ta velikost pa nadalje izhaja iz dejstva, da se jih na ta način precej lažje vse naenkrat razvrsti na ta velik pekač, vsled česar lahko vso maso spečemo v eni rundi. Premer širokogrudnikov je tam nekje okrog 8cm.

90g masla
100g rjavega sladkorja
1 jajce
175g polnozrnate moke + žlička pecilnega
ščep soli (zelo važna sestavina!!)
60g orehov
50g čokoladnih koščkov

180ºC – 15 minut

Hudičevi piškoti v originalu vsebujejo pridevnik ovseni, vendar sem jih zaradi tega, ker jih je strašno težko oblikovati preimenovala v hudičeve. So pa tudi hudičevo dobri. Masa se stežka drži skupaj – najbolje jih je zajemati s čajno žlico in nato z dlanjo (ali še bolje vilico) nežno pritisniti ob pekač da se sploščijo.

120g masla
100g rjavega sladkorja
1 jajce
200 g moke + vrečka pecilnega
140g ovsenih kosmičev
70g sesekljanih orehov
50 čokoladnih koščkov

180ºC – 15 minut

Oboji piškoti so si med seboj zelo podobni, le da so ovseni zaradi vsebnosti kosmičev bolj hrustljavi.

V zasedi (beri: škatli) čakajo na napadalce. Njihova dobra lastnost je predvsem ta, da ne napadejo nazaj oz. če že, napadejo bolj blago. Zaradi vsebnosti polnozrnate moke in rjavega cukra namesto bele in belega namreč.

8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Krasn! Zdaj pa zajaši pecikel in prilet subito k meni na en Breezer. Pa tole plehnato škatlo pripelji s seboj. Se greva malo redit!

Vanja pravi ...

Kaj pa če bi ti prišla do mene?

Anonimni pravi ...

Kr tolaž se (s tem zadnjim), LOL.

Vanja pravi ...

Tjaša itak ponavadi vse razdam naprej, tako da ni bojazni ;-)

Pika pravi ...

Aha, tako kot Tjaša .... k ti ne pomaga vsa samokotrola pri njenih dobrotah ;) (sam jaz se zgovarjam na vljudnost ... da je ja lepo, če ti nekdo nekaj da, da poskusiš, hehehe)

Vanja pravi ...

Eh, če je vse v mejah normale, ni nobene panike. Če se s hrano frustriraš, je še slabše. Vsaj po mojih izkušnjah.

Anonimni pravi ...

Naj poročam...
Kamelenoka je nato vseeno prišla do mene in prinesla paškote. Pojedli so jih otroci. Vse. Zredili se nisva, se je pa nekaterim verjetno fajn kolcalo .-)

Vanja pravi ...

No, pa toliko govorjenja za prazen nič. :-)
Danes jih je že pol škatle izginilo neznanokam. Jaz sem pojedla samo enega!