sobota, avgust 11, 2007

Gazpacho

Gazpacho je hladna paradižnikova juha, ki jo v poletnih mesecih konzumirajo v Španiji in na Portugalskem. Tako piše v Wikipediji. In ravnokar sem izvedela, da obstaja več različic tele "lene juhce" kot bi jo jaz poimenovala. Tole na slikci je zvaril japonski kuhar v Barceloni. Seveda me je v trenutku, ko sem ga zagledala da se motovili po restavraciji zanimalo, kako bi juho naredil španski kuhar. Ampak konec koncev je pa čisto vseeno kdo jo dela...
Prebrala sem par receptov, na koncu pa (kot vedno) naredila po svoje.
Sestavine so:
5 velikih paradižnikov
1 srednje velika kumara
1 paprika
dve rezini belega kruha brez skorje
en strok česna
brizg kisa (nisem imela navadnega, sem dala balzamičnega in ravno tako paše)
brizg olivca
sol
(Glasba, ki se jo posluša med pripravo: Amy )
Paradižnike sem potopila v vrelo vodo in nato slekla do golega. Drobovino naj bi pobrali ven (jaz je nisem, ker ne sodim med tiste, ki mislijo, da jim bo zaradi pojedene paradižnikove semenke naslednji dan iz riti zrasla sadika paradižnika). Ampak kumaričino drobovje pa sem odstranila, ker so peške malo večje in bi motile. V nadaljevanju sem vse sestavime fliknila v mešalnik. Medtem ko sem veselo pritiskala na gumb multipraktika, sem premišljevala o tem kako je tale župca pravzaprav nastala. En možen scenarij je recimo takle: Sedijo ata, mama in otrok na vročem soncu pred hišo in ata ter otrok začneta tuliti da sta lačna. "Ah, tako je vroče, zdajle se mi pa res ne da se mi kuhat" jamrajo mati. "Jejta kruh in zraven prigrizujta paradižnik!" In onadva še naprej težita, češ da ne bosta jedla kruha s paradižnikom ampak da bi raje jedla juhco. Nakar je materi dovolj in zvito vpraša: "A juhco da bi jedla?" Stopi v kuhinjo ter v multipraktik (ali karkoli že so takrat pač uporabljali) flikne nekaj paradižnikov + sredico od kruha in zmiksa v fino juhico. Tako nekako je bilo po mojem...
Tale moja juhca je zelo okusna - ker pa je bila malček pretopla (zaradi paradižnika, ki se je namakal v vreli vodi), sem jo postavila v hladilnik, kjer čaka, da se domislim kaj bom zraven konzumirala. Aja, ko je že na krožniku, noter lahko nasujete še pest na drobne koščke narezane kumare in paradižnika. Pa malo poprčka bi mogoče tudi pasalo...
P.S. Tista mešanica v ozadju fotke je Ceasar's salad po špansko. Ne vem zakaj gor bašejo stepeno sladko smetano?! Ampak je pa zanimiva kombinacija (E, prosim glej stran!) sladke smetane in balzamičnega kisa. Neverjetno, a ne?!
Prav tako, kot je tudi neverjetno, da mi je uspelo na osnovi dveh rezin kruha in petih paradižnikov ustvariti kilometer dolg post! :-)

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Pravkar sem se vrnil iz Španije. gazpačo je fajn zato, 1. ker imajo Španci radi paradižnike, 2. je hladen, torej osvežilen, 3. podaljša čas hranjenja (pomembno!), pri tem pa te ne nabije s kalorijami. Z začimbami se ni treba veliko truditi - fino je, če na vrhu kaj zelenega plava. Zanimivo pa se mi zdi to, da ima španski česen zelo blag okus in sploh ne peče.

Vanja pravi ...

O, že nazaj! Kako je bilo? Vse hočem vedet! :-)
V Osnovni kuhariji za povrh potrest predlagajo pehtran. Sem probala in kar paše. Bi bil pa najbrž tudi kakšen peteršiljček v redu...

Anonimni pravi ...

Nazaj sem prišel poln vtisov in z 10 GB avdio-vizualnega materiala. :) Bilo je super! Pred tem sem imel nekaj napačnih predstav o Špancih, nekaj pa se jih je potrdilo. Upam, da bom čez deset dni (mojega počitnikovanja še ni konec ...) uspel čim več spraviti na splet.

Vanja pravi ...

Jaz tudi! ;-)